Komisija je v mnenju še zapisala, da kodeks sodniške etike zavezuje tudi sodnika, ki mu funkcija miruje.
To, da je Krašovec na sodišču zastopal gospodarsko družbo, ki je v njegovi in ženini večinski lasti, samo po sebi ni v nasprotju s kodeksom sodniške etike, pod pogojem, da sodnik pri tem ne krni ugleda in dostojanstva sodstva.
Krašovec pa je v tej zadevi zahteval izločitev vseh sodišč in sodnikov v državi, ker naj ne bi bili nepristranski in neodvisni, če odločajo o sporih, v katere je vpletena država, saj so na njeni plačilni listi.
Vrhovno sodišče je njegovo zahtevo zavrnilo in ocenilo, da je takšna trditev absurdna ter rezultat popolnega nepoznavanja vloge sodnika in sodišča ter osnov civilnega prava. S to zahtevo po izločitvi je Krašovec po njihovih trditvah krnil ugled in dostojanstvo sodstva.
V uradu predsednika vlade Mira Cerarja trdijo, da je bila takšna pač taktika Krašovca v pravnem postopku, sodni svet pa je predlagal uvedbo disciplinskega postopka. Zakon o sodniški službi predvideva postopek disciplinske sankcije, če je sodnik ravnal tako, da je kršil ugled sodniškega poklica.
