c S
Delodajalci še naprej nasprotujejo predlaganim davčnim spremembam 01.08.2016 12:14 Ljubljana, 01. avgusta (STA) - Delodajalske organizacije, med njimi Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtno podjetniška zbornica Slovenije (OZS), še naprej nasprotujejo predlaganim zakonodajnim spremembam za davčno prestrukturiranje. Premierja Mira Cerarja so pozvali k srečanju.

Združenje delodajalcev Slovenije zahteva umik predlaganih davčnih sprememb, o katerih se je javna razprava iztekla minuli petek. Po njihovem prepričanju ne prinašajo prispevka k izboljšanju poslovnega okolja in dvigu konkurenčnosti, saj kot končen rezultat prinašajo celo višjo obremenitev gospodarstva.

"Združenje delodajalcev Slovenije podpira prestrukturiranje davčnih bremen, vendar brez dodatnih dvigov stroška delodajalcev," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, skupaj z ostalimi predstavniškimi organizacijami gospodarstva pa so predsednika vlade Cerarja pozvali tudi k srečanju in nadaljnjemu iskanju rešitev na področju davčnih sprememb.

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je v sporočilu spomnil, da je minister za finance Dušan Mramor pred odhodom s položaja poudarjal, da splošna razbremenitev ni mogoča, saj je treba javno porabo znižati za 240 milijonov evrov.

"Vendar je zadnjih nekaj mesecev pokazalo, da je vlada za usklajevanja v javnem sredstvu denar našla, medtem ko želi preko pripravljene mini davčne reforme ponovno dvigniti breme delodajalcev," je opozoril Trobiš in izrazil pričakovanje, da bo država ustrezna sredstva zagotovila znotraj varčevanja v javnem sektorju in ne z dvigom davkov gospodarstvu.

Trobiš je navedel tudi, da so se v združenju v začetnih usklajevanjih z ministrstvom za finance strinjali s prestrukturiranjem, ki naj bi razbremenilo strošek dela, in na drugi strani manjkajoča sredstva pridobilo znotraj drugih virov, kot je davek na nepremičnine.

A trenutni predlog davčnih sprememb po njihovem prepričanju v ničemer ne razbremenjuje stroškov dela delodajalca, ampak razbremenjuje neposredno plačilo delavca, kar na strošek podjetja nima nobenega učinka, medtem ko delodajalce še dodatno obremenjuje z dvigom stopnje davka od dohodka pravnih oseb za dve odstotni točki.

V združenju so kritični tudi do samega postopka usklajevanja davčne reforme, saj je ta po njihovem prepričanju socialni dialog postavil pod velik vprašaj in negativno vplival na njegov nadaljnji razvoj.

"Res je, da smo bili vsi socialni partnerji, reprezentativni predstavniki gospodarstva, povabljeni na razgovore v začetni fazi priprav davčne reforme, vendar so nas tako ministrstvo za finance kot sam predsednik vlade iz pogovorov izključili, ko se je davčna reforma začela oddaljevati od dogovorov, sprejetih v začetni fazi usklajevanj davčne reforme," je pojasnil Trobiš, ki je bil kritičen tudi do ločenih pogovorov Cerarja in Mramorja s predstavniki nekaterih velikih podjetij.

V združenju se tako ne morejo izogniti občutku, da je cilj hitenja s tako pomembno reformo, brez upoštevanja reprezentativnih delodajalskih predstavnikov, zgolj doseči boljši statistični rezultat na lestvicah konkurenčnosti.

V OZS so medtem že v petek ob zaključku javne razprave zapisali, da predlaganim spremembam še naprej nasprotujejo, saj si želijo celovito davčno reformo, reformo trga dela in reformo zdravstva, ki so med seboj povezane, ne pa zgolj kozmetičnih popravkov zakonov, "ki ne prinašajo razbremenitve gospodarstva, ampak samo obremenitev malega gospodarstva".

Prvi mož zbornice Branko Meh je ob tem opozoril, da je v obrti in podjetništvu veliko zaposlenih, ki ne dosegajo 1,6-kratnika povprečne plače, kar je po navedbah finančnega ministrstva spodnja meja za dohodninsko razbremenitev po predlogih sprememb. "Vlada bo dejansko vzela malemu gospodarstvu, da bo lahko nagradila visoko strokovne in najbolje plačane zavezance," je poudaril Meh.

OZS ob tem ne pristaja na zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov, temveč zahteva celo dodatno znižanje davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za mala podjetja.

Razočaranje nad predlogi so že pred dnevi izrazili tudi v GZS. Tudi oni so kritični do dodatnih obremenitev za gospodarstvo ob le majhni razbremenitvi za večino zaposlenih v gospodarstvu, pri čemer se masa za plače v javnem sektorju povečuje.

Prepričani so, da predlog davčnih sprememb, ki so ga pripravili v GZS in Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije, omogoča korist bistveno večji skupini delovno aktivnih, 570.000 zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju. Po njem bi v javnih blagajn sicer izpadlo 320 milijonov evrov, ki pa bi jih po prepričanju GZS lahko nadomestili z nižjo javno porabo in alternativnimi viri.

V GZS zato za resnejše spremembe računajo na parlamentarno razpravo o zakonodajnih spremembah. "Vemo, da del političnih strank v parlamentu podpira resnejše spremembe, in želim si, da bi v parlamentu prevladal razum," je za Radio Slovenija pojasnil generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.