c S
Aktivnost DS v zakonodajnem postopku se krepi 28.07.2016 15:41 Ljubljana, 28. julija (STA) - Državni svet se je letos sestal na sedmih rednih in štirih izrednih sejah. Izglasoval je veto o treh zakonih, dva je DZ vnovič potrdil, o enem bo glasoval po počitnicah. Zahtev za veto je sicer vse manj, saj raste število mnenj, ki jih državni svetniki pošiljajo DZ. To krepi aktivnost DS v zakonodajnem postopku, pravi predsednik DS Mitja Bervar.

Letos je bilo na sejah DS skupno vloženih pet predlogov za odložilni veto, dva na seji DS nista bila izglasovana, o treh zakonih pa je DS zahteval ponovno odločanje. Svetniki so julija izglasovali veto na zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, o katerem bodo poslanci ponovno odločali predvidoma septembra.

Marca je DS izglasoval veto o noveli zakona o varstvu okolja, ki so jo poslanci ponovno z ustrezno večino podprli. Veliko pozornosti je februarja požela zahteva DS za ponovno odločanje o noveli zakona o medijih. Po nekaj zapletih in dvomih v koalicijskih vrstah je DZ novelo vendarle ponovno potrdil z ustrezno večino.

Z mnenji in predlogi aktivnejši v zakonodajnem postopku

Glede na to, da DZ in njegova delovna telesa mnenja DS in predloge amandmajev v njih upoštevajo med zakonodajnim postopkom, je zakonodajnih iniciativ in vetov DS v vsakem mandatu manj. To dejstvo v DS ocenjujejo kot pozitivno in primerljivo s prakso drugih domov v Evropi in svetu. Manj zahtev za veto ni odraz neaktivnosti državnega sveta, pač pa nasprotno, je v izjavi za STA ocenil predsednik DS Mitja Bervar.

V tem mandatu so v DZ poslali 160 mnenj DS in 646 mnenj komisij. Letos je DS vložil že 26 mnenj, njegove komisije pa 122, je razvidno iz statistike njihovega dela.

Vključenost v sprejemanje zakonodaje bi po Bervarjevih ocenah še dodatno lahko izboljšali z uvedbo instituta ponovnega odločanja, to je možnostjo zahteve veta le na posamezni člen zakona.

Tak predlog za spremembo poslovnika DZ so že dali. S tem bi po njegovem mnenju pomembno pripomogli k sprejemanju kakovostne zakonodaje in privarčevali, ko gre za čas in kadrovske resurse DZ, ki bi lahko predlog državnih svetnikov sprejel ali ne. Tako bi končna odločitev še vedno ostala v njegovih rokah, DS pa bi se s tem še aktivneje vključil v zadnjo fazo sprejemanja zakonodaje, je še povedal Bervar.

Most med med civilno družbo, lokalno samoupravo in vlado

Po ocenah Bervarja je delo DS pozitivno, saj so delali v dobrobit državljanov in predvsem interesov, ki jih zastopajo državni svetniki. Kot je dejal, so v prvem polletju veliko delali na področju gospodarstva in na lokalnem področju. Spomnil je, da predstavniki DS mesečno obiskujejo predstavnike lokalnih skupnosti in župane, pogovarjajo se tudi z določenimi institucijami in poskušajo vzpostaviti most med civilno družbo, lokalno samoupravo in vlado.

Izpostavil je dobro sodelovanje z DZ, vlado in ministrstvi, poudaril pa je tudi številne strokovne posvete, ki so jih pripravili v DS. Nanje se obračajo tako civilna družba kot interesne skupnosti, računsko sodišče, predstavniki Evropske komisije v Sloveniji ... Rezultati DS po predsednikovem mnenju kažejo, da gredo v pravo smer, a da imajo še možnosti razvoja.

Če je bilo pred leti govora o možni ukinitvi DS, pa po mnenju Bervarja politika zdaj razume vsebino njihovega delovanja. "Prav je, da parlamentarne stranke zadnje odločajo in za odločitve odgovarjajo, predvsem na volitvah. Vloga DS pa je vloga drugega doma, ki daje mnenja, predstavlja civilno družbo in interese," je poudaril. Po njegovi oceni je prihodnost drugega doma celo bolj pomembna, kot bi si lahko mislili na prvi pogled.

DS je namreč lahko predstavnik mnenj in predlogov civilne družbe, ki je po Bervarjevem mnenju v EU zdaj mnogo bolj aktivna in zainteresirana, saj obstaja problem razumevanja med oblastjo in državljani.

Bervar je sicer med vidnejšimi dosežki DS izpostavil, da je bil DS oz. njegov svetnik Stevo Ščavničar pobudnik za začetek postopka za vpis pravice do čiste pitne vode v ustavo. V DZ so idejo poosebili in nedavno začeli tudi postopek ustavne spremembe.