c S
V kazenskih in prekrškovnih postopkih odvzetih največ avtomobilov 25.07.2016 08:23 Ljubljana, 23. julija (STA) - Vlada se bo na eni izmed prihodnjih sej seznanila s poročilom Medresorske delovne skupine za pripravo ukrepov za bolj učinkovito hrambo in upravljanje z zaseženim premoženjem. Slednja v njem ugotavlja, da največ zaseženega premoženja predstavljajo vozila, izkušenj z upravljanjem zaseženih pravnih oseb, delnic ali poslovnih deležev pa še ni.

Do zasega in pozneje odvzema premoženja oziroma predmetov lahko pride v različnih fazah predkazenskega in kazenskega postopka na podlagi kazenskega zakonika, zakona o kazenskem postopku in zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.

Ko gre za zaseg in odvzem predmetov v okviru zakona o kazenskem postopku, takšen ukrep izreče sodišče, lahko pa tudi policija. Za hrambo skrbijo sodišča, Finančna uprava RS, Banka Slovenije, izvršitelji, policija, različna ministrstva in zunanji izvajalci.

V postopkih po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora do zasega premoženja pride v postopku finančne preiskave, ko lahko sodišče odredi začasno zavarovanje odvzema premoženja, v pravdnem postopku pa njegov dokončni odvzem.

Pri tem lastniške vrednostne papirje oziroma poslovne deleže v gospodarskih družbah hrani, upravlja in prodaja Slovenski državni holding, drugo finančno premoženje ministrstvo za finance, premičnine finančna uprava, nepremičnine pa ministrstvo za javno upravo. Navedeni o tem tudi vodijo vsak svojo evidenco, centralno evidenco pa vodi finančna uprava.

Poročilo ugotavlja, da izkušenj z upravljanjem zaseženih pravnih oseb, delnic ali poslovnih deležev še ni.

V primeru postopkov iz zakona o kazenskem postopku poročilo ugotavlja, da so v hrambi najpogosteje vozila, ki so zasežena v prekrškovnih postopkih, sledijo jim prepovedane droge in oprema za njihovo izdelovanje ter orožje. Pri tem največji strošek hrambe predstavljajo vozila, saj pristojni organi zanje nimajo ustreznih prostorov, prav tako hitro izgubljajo vrednost.

Sodišča po ugotovitvah iz poročila letno zasežejo in hranijo približno 100 do 200 predmetov, pri čemer je vrednost posameznega predmeta okoli tisoč evrov. Ministrstvo za obrambo hrani okoli 40 različnih pušk in pištol, 90 kosov opreme in 3000 kosov nabojev. Policija pa hrani okrog 250 vozil, 30 koles, 500 kosov orožja in različne droge, je razvidno iz poročila.

Izvršiteljem oziroma drugim zunanjim izvajalcem sodišča v hrambo večinoma dajo vozila ali delovne stroje, pri čemer na primer Okrožno sodišče v Ljubljani letno na ta način odda od 600 do 800 vozil, Okrajno sodišče Ptuj pa okoli 200.

Policija v hrambo izvršiteljem oziroma zunanjim izvajalcem letno odda 1733 vozil, ki jih zaseže v prekrškovnem postopku, pri čemer skupni stroški hrambe in vleke letno znašajo okoli 177.000 evrov. V hrambo odda tudi okoli 500 vozil, ki jih zaseže v okviru predkazenskega in kazenskega postopka (stroški hrambe in vleke za njih znašajo okoli 180.000 evrov).

Poročilo izpostavlja, da bi bilo treba za izboljšanje hrambe zaseženih predmetov in premoženja med drugim pri sodišču vzpostaviti centralno evidenco premoženjskopravnih ukrepov. Prav tako bi bilo treba vsebinsko opredeliti nazor, ki ga izvajajo komisije za zasežene predmete.

Pri hrambi avtomobilov bi bilo treba razmisliti o razširitvi možnosti za prodajo pred pravnomočno končanim postopkom in hrambi kupnine po vzoru Avstrije, po vzoru okrožnih sodišč v Mariboru in Celju pa bi bilo treba razmisliti tudi o javnih pozivih za zunanje izvajalce hrambe ter dosledneje odrejati uničenja velikih količin drog.