Odložilni veto na zakon je predlagala komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Državni svetnik Jernej Verbič je na seji v imenu komisije poudaril, da gre pri pogrebni dejavnosti za izvirno občinsko nalogo in zagotavljanje storitev, ki so v javnem interesu.
Pridobivanje dobička pa mora biti, kot je prepričan, podrejeno zagotavljanju javnih potreb. "Občine pa bi to dejavnost lahko opredelile kot gospodarsko javno službo ali jo prepustile trgu," je predlagal.
Ker je pogrebna dejavnost po občinah sedaj različno urejena, bi morala biti zakonodaja po njegovih besedah bolj odprta, da bi se lahko izvajala v skladu s tradicijami in lokalnimi običaji. Spomnil je tudi na nove finančne obveznosti, ki jih občinam prinaša novi zakon.
V bran novemu zakonu, ki celovito prenavlja sistemsko ureditev dejavnosti, je stopil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Zakon omogoča večjo kakovost pogrebne dejavnosti, ki ne sme biti dražja, temveč izključno cenejša, je dejal. "Pokopališka dejavnost tudi v prihodnje ostaja javna dejavnost, pogrebna pa bo deloma javna, deloma tržna," je poudaril.
Spomnil je, da je bila prenova zakonodaje potrebna tudi zaradi zastarele zakonodaje iz leta 1984 in zelo različnih praks med občinami. Vendar pa ni prepričal večine svetnikov, zato bo moral državni zbor o zakonu odločati še enkrat, najverjetneje na prvi redni seji po počitnicah, za njegovo uveljavitev pa bo potrebna absolutna večina poslancev.
Da je na tem področju treba marsikaj urediti, predvsem zaradi zastarele zakonodaje, se je strinjal župan Brezovice in državni svetnik Metod Ropret. Vendar pa je menil, da nova ureditev posega v avtonomijo lokalnih skupnosti. "Težko sprejmem navedbe, da tega področja ne znamo dovolj dobro voditi," je dejal.
Državni svetnik Alojz Kovšca, predstavnik obrtnikov, je opozoril, da se govori o interesu javnosti, medtem ko mnenje ljudi o spremembah pravzaprav ni znano. "Špekuliram, da bi, če bi jih vprašali, ali želijo več ali manj izbire, nedvomno izbrali sistem z večjo možnosti izbire," je dejal. Strinjal pa se je, da mora pokopališka dejavnost ostati v oblik javne službe.
V skladu z novim zakonom bi državljani lahko sami izbrali izvajalca pogrebnih storitev. Pokopališka dejavnost bi ostala v pristojnosti občin, medtem ko se bi pogrebna dejavnost, če bi bilo to mogoče, izvajala v okviru proste gospodarske pobude kot tržna dejavnost.
Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba. Pokopališka dejavnost pa obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina.
