Ustavna komisija je danes opravila še eno v vrsti razprav o zapisu pravice do pitne vode v ustavo. Predlog je v DZ vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Alenko Bratušek in je predvideval, da bi se v ustavo vnesel 70. a člen, v katerega bi zapisali, da ima vsakdo pravico do pitne vode in da se oskrba s pitno vodo za prebivalstvo opravlja kot neprofitna javna služba.
Ustavna komisija se je danes osredotočila na obravnavo in potrjevanje dopolnil, ki so jih komisiji predložili poslanske skupine in strokovna komisija. Tako so med drugim sprejeli terminološko dopolnilo, da ima vsak pravico so varne pitne vode.
V delu opozicije so tovrstnemu izrazu nasprotovali, saj da po nepotrebnem vzpostavlja vprašanje varnosti pitne vode, ki je varna sama po sebi. A je Leon Behin z ministrstva za okolje in prostor pojasnil, da gre za strokovno uveljavljen pojem, ki pomeni higiensko neoporečno vodo, ki ustreza standardom.
Prav tako so v ustavni zakon dodali dikcijo, da so naravni vodni viri naravno vodno javno dobro v upravljanju države. Na predlog strokovne komisije je ustavna komisija posvojila in potrdila tudi dopolnilo, da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in da v tem delu niso tržno blago.
Niso pa člani ustavne komisije potrdili dopolnil ZL, po katerih bi bila vodna zemljišča naravno javno dobro, ki ga ni mogoče privatizirati, in ki bi onemogočila možnost podeljevanja koncesij za oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Večina v ustavni komisiji se je strinjala, da je to ustrezno opredeljeno že v obstoječi zakonodaji oz. v obstoječih členih predloga.
Skupaj s še nekaterimi terminološkimi popravki so člani s potrebno dvotretjinsko večini potrdili stališče ustavne komisije z osnutkom ustavnega zakona, ki ga bodo posredovali v obravnavo DZ. Ta bo o tem stališču po sklepu komisije razpravljal že na julijski seji.
V razpravi članov komisije je poslanec SMC Mitja Horvat med drugim izpostavil, da so v SMC želeli z dopolnili zagotoviti hkratno rabo vode za oskrbo gospodinjstev in za gospodarsko rabo. Pri tem pa je treba zagotoviti, da zaradi gospodarske uporabe ni ogrožena oskrba prebivalstva.
Jožef Horvat iz NSi je poudaril, da pravici do pitne vode ni mogoče nasprotovati, a ocenil, da zapis v ustavo ni nujno potreben, saj da je materija ustrezno opredeljena že v obstoječi zakonodaji. Da takšen zapis za državljane ne bo pomenil posebnih koristi, se je strinjala tudi Anja Bah Žibert (SDS). Njen poslanski kolega Danijel Krivec pa je dodal, da bi utegnil zapis v ustavo povzročiti težave pri izvajanju obstoječe zakonodaje, ki pa je dobra.
Poslanec SD Matjaž Nemec je na drugi strani poudaril, da se na ta način lahko Slovenija še pravočasno zaščiti pred zunanjimi vplivi. Po njegovi oceni bi bila ravno Slovenija tista, ki bi tudi v mednarodnem merilu krepila odnos do njenih vodnih virov. Simon Zajc iz SMC se je strinjal, da je treba misliti naprej in pravočasno zavarovati to pravico. Ob tem je zavrnil očitke, da bi šlo za populizem.
