Po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Andreja Špenge predlog zakona celovito odpravlja pomanjkljivosti trenutne zakonodaje in zagotavlja skladnost registra stalnega prebivalstva z dejanskim stanjem.
Na naslov prebivališča je namreč vezanih veliko pravic, zato se v praksi pogosto dogaja, da posamezniki zlorabljajo institut prijave prebivališča, tako da prijavljajo prebivališča na naslovih, kjer dejansko ne prebivajo, je opozoril Špenga. V predlogu je tako določena obveznost posameznika, da ob prijavi prebivališča navede resnične podatke o naslovu naselitve.
Vendar ob tem predlog dopolnjuje kazenske sankcije in dopušča možnost, da prekrškovni organi za prekršek izrečejo globo, ki je višja od najnižje predpisane globe. Kot prekrškovni organ pa predlog namesto inšpektorata za notranje zadeve določa upravne enote.
S predlogom se zaradi odprave administrativnih ovir tudi podaljšuje najdaljše obdobje prijave začasnega prebivališča z enega na dve leti. Predlog zakona še omejuje število začasnih prebivališč.
Zmanjšujejo se tudi administrativne ovire za turistične delavce. Namesto na petih koncih, na občini, statističnem uradu, finančni upravi, Ajpesu in policiji, bodo svoje goste sedaj lahko prijavili le na eni točki.
V kratki razpravi je poslanec Marko Ferluga (SMC) pozdravil prav slednje, njegova kolegica Anita Koleša pa je izpostavila večinsko naklonjenost občin novi zakonski ureditvi. Izpostavila je obveznost, ki jo predlog zakona prinaša najemodajalcem, da se strinjajo z najemnikovo prijavo bivališča, in poudarila, da prijava bivališča ne posega v lastninske pravice lastnikov nepremičnin.
