S predlogom novele se sicer določa, da je za področje organizacije in statusa varuha človekovih pravic pristojno ministrstvo za pravosodje. Zakon prinaša tudi zagotovitev pravne podlage za vzpostavitev elektronskega centralnega imenika, zagotavljanje gospodarnosti in preglednosti na področju nepremičnin v lasti države. Določa se tudi pristojnosti za delovanje portala e-uprava.
Pristojnost na področju sistemskega urejanja omejevanja korupcije se z notranjega prenaša na pravosodno ministrstvo. Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec temu nasprotuje, saj da se to dogaja, ne da bi komisija kar koli vedela, je poudaril. Dodal je: "Način sprejemanja tega zakona in posledično tudi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pomeni politični vpliv na delovanje KPK". Koprivnikar pa ne vidi, kako bi prenos pristojnosti vplival na odnos vlade do KPK.
Vendar to ni sprememba, ki je danes spodbudila največ razprave, temveč je to bil načrtovan prenos direktorata za informacijsko družbo z ministrstva za izobraževanje na ministrstvo za javno upravo.
Po besedah Marjana Kotnika z omenjenega direktorata bo s tem omogočeno centralno vodenje in torej sistematični pristop k digitalizaciji slovenske družbe.
Zakonu močno nasprotujejo tudi v civilni družbi. Predstavniki številnih organizacij so že v začetku meseca na predsednika DZ naslovili poziv, naj ne sprejme obravnave predloga novele po skrajšanem postopku ampak, naj se jo obravnava po rednem postopku, pred tem pa omogoči odprto razpravo. Spremembe bodo namreč po njihovem prinesle pomembne spremembe z daljnosežnimi družbenimi posledicami.
Predstavnik Inštituta za digitalno družbo Digitas Dušan Caf je tudi danes opozoril, da so rešitve, ki jih prinaša predlog novele "nikakršne", in da novela prinaša veliko korupcijsko tveganje.
Po slišanem je poslanka SDS Eva Irgl ocenila, da vlada počne "velike neumnosti", brez premisleka in netransparentno. Sama tudi ne razume, zakaj je treba zakon sprejemati po skrajšanem postopku.
Koprivnikar je odgovarjal, da so prenos direktorata dolžni izvesti zaradi padajočih trendov na tem področju. V okoliščinah, ki so na voljo, zato združujejo vire in znanja, je dejal in spomnil, da še nikoli ni bilo toliko posvetov na temo informatizacije, kot jih je v tem mandatu. Zavod Arnes sicer ostaja pod okriljem ministrstva za izobraževanje.
Poslanci so danes zeleno luč prižgali tudi predlogu novele zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti, ki ga prav tako obravnavajo po skrajšanem postopku. Po besedah Koprivnikarja zato, ker gre za nezahtevne spremembe, povezane s spremembo zakona o javnem naročanju, ki velja od aprila.
Med drugim se poenostavljajo nekateri postopki, omogoča se elektronska komunikacija s ponudniki, hkrati pa onemogoča manipulacijo s pritoževanjem tistih, ki za to nimajo ustrezne osnove, je našteval Koprivnikar. Sašo Matos z direktorata za javno naročanje na ministrstvu za javno upravo ga je dopolnil, da bo novela na novo uredila preverjanje ponudnikov, vzpostavilo se bo tudi njihovo evidenco.
Posli, ki se sklepajo na podlagi tega zakona, sicer predstavljajo med 0,3 in 0,5 odstotka vseh naročil, a gre za občutljiva naročila, saj ne potekajo javno.
