V sindikatih so poudarili, da ne zahtevajo nikakršnega novega zvišanja plač, ampak izključno pravico do pogajanj in spoštovanje podpisanih pogodb.
Opozorili so na dogovor iz konca lanskega leta, s katerim so vlada in sindikati predvideli, da se bodo dogovorili o postopnem sproščanju še veljavnih varčevalnih ukrepov pri plačah v obdobju 2017-2019. A dogovora v postavljenem roku do konca aprila niso dosegli.
Vlada je namreč vztrajala pri postopnem odpravljanju še veljavnih omejitev pri plačah do leta 2020, pri čemer v prihodnjem letu dodatno ne bi odpravili nobenega ukrepa, ker da že doslej dogovorjeni presegajo še dopustno povečanje plačne mase. Še dodatno pa je sindikate razburila s predlogom o zamrznitvi oz. zamiku izplačila novih napredovanj.
Sindikati so po drugi strani želeli, da se vse še veljavne omejitve in znižanja, ki ostajajo predvsem pri regresu, delovni uspešnosti in premijah dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja, odpravijo čim prej. V pogajanjih pa so nekoliko odstopili od svojega izhodiščnega pričakovanja, da bi se to zgodilo v prihodnjem letu.
Pogajalci so tako obstali na mrtvi točki. Vlada pa se je odločila, da ta pogajanja prekine in se usklajujejo o spremembah sistemskih zakonov, ki naj bi bile v drugi polovici tega meseca že na vladnih klopeh. Dosedanje verzije predlogov pa je sindikalna stran zavrnila.
Sindikati so vladno potezo ocenili kot enostranski izstop iz pogajanj o plačah, ki jih vlada "želi nadomestiti s spreminjanjem pogojev in vrednotenjem dela v javnem sektorju s politično večino v državnem zboru". Na to pa se je vlada po njihovem mnenju pripravljala dlje časa.
Za današnji dogodek pravijo, da ni namen v njegovi množičnosti in da gre za prvo od njihovih aktivnosti. Pričakujejo pa, da se jih bo danes zbralo med 500 in 1000.