Prve pobude za oceno ustavnosti določb zakona o bančništvu, na podlagi katerih so bili z odločbami Banke Slovenije dne 18. decembra 2013 petim slovenskim bankam (NLB, NKBM, Abanka, Probanka in Factor banka) izrečeni izredni ukrepi, s katerimi so bile izbrisane vse njihove obveznice in delnice, je ustavno sodišče prejelo decembra 2013.
Do danes ustavni sodniki še niso odločili, medtem pa se zastaralni roki za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije, poslovne banke in člane njihovih uprav v zvezi z izbrisom konec tega leta iztekajo, so sporočili iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS).
Zato so pobudniki v okviru društva MDS in drugi pobudniki, ki jih vse zastopa Odvetniška pisarna Tamara Kek, na ustavno sodišče vložili ponovno zahtevo za začasno zadržanje določb zakona o bančništvu. Ob tem predlagajo, naj se tek zastaralnih rokov zadrži do odločitve ustavnega sodišča oz. do izteka enega leta od objave odločitve ustavnega sodišča v uradnem listu.
Kot menijo pobudniki, ki so na podlagi odločb Banke Slovenije praktično čez noč ostali brez vseh svojih naložb v podrejene obveznice in delnice bank, odsotnost sprejema odločitve s strani ustavnega sodišča onemogoča ustrezno sodno varstvo. Učinkovito sodno varstvo njihovih zakonskih in ustavnih pravic pred rednimi sodišči bi jim bilo omogočeno le z izdajo predlagane začasne odredbe, so prepričani.
Da izpodbijani zakon o bančništvu razlaščenim vlagateljem ne omogoča učinkovitega sodnega varstva, je pred kratkim ugotovilo tudi vrhovno sodišče in zato v začetku letošnjega aprila na ustavno sodišče tudi samo vložilo zahtevo za oceno ustavnosti spornih določb zakona.
Po podatkih združenj malih delničarjev je škodo zaradi izvedenih ukrepov za sanacijo bank, ki so vsebovali tudi razlastitev lastnikov in podrejenih upnikov, v Sloveniji utrpelo blizu 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijonov evrov premoženja ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah. Izgube so po njihovem utrpela tudi številna podjetja in občine.
Ustavno sodišče sicer pred odločitvijo v tej zadevi čaka na mnenje Sodišča EU. Pričakuje se ga v naslednjih mesecih. Je pa februarja svoje mnenje že objavil generalni pravobranilec Sodišča EU in med drugim zapisal, da bruseljske smernice o državni pomoči bankam iz leta 2013, ki so bile podlaga za pripravo omenjene spremembe zakona o bančništvu, niso bile zavezujoče.
