c S

Ustavna komisija predlaga začetek postopka za zapis pravice do pitne vode v ustavo

26.05.2016 08:14 Ljubljana, 25. maja (STA) - Ustavna komisija DZ je danes brez glasu proti DZ predlagala začetek postopka o spremembah ustave, s katerimi bi vanjo zapisali in opredelili pravico do pitne vode. Tudi strokovna skupina predlog, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisano Alenko Bratušek, ocenjuje za utemeljen, izoblikovala pa je svoje besedilo člena za dopolnitev ustave.

Začetku postopka za spremembo ustave na ustavni komisiji ni nasprotovala nobena poslanska skupina, čeprav je bilo slišati tudi pomisleke in dodatne predloge. V večini menijo, da je predlog strokovne skupine, ki je nekoliko predrugačil predlog skupine poslancev, dobra osnova za razpravo.

V 70. a člen ustave bi po predlogu strokovne komisije, ki jo vodi Lojze Ude, zapisali, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ter da vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev, niso tržno blago.

V ustavo bi še zapisali, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko neprofitne javne službe, tako da vodne vire za ta namen izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno opravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.

Ude je poudaril, da je zdaj naša ustava glede tega zelo liberalna in tudi tujcem dopušča izkoriščanje naravnih bogastev. Po Udetovih besedah sicer ne morejo izključevati, da bo na isti vodni vir, namenjen oskrbi prebivalstva, vezana tudi gospodarska dejavnost. A je treba v tem primeru zagotoviti, da ima prednost oskrba prebivalca.

Tudi s prvotnim predlogom želi skupina poslancev preprečiti obravnavanje pitne vode kot vsako drugo blago ter preprečiti privatizacijo vodnih virov, dostop do vode pa določiti kot splošno in temeljno ustavno pravico.

Voda je vir življenja, osnova in strateška surovina, brez katere ni možen razvoj, pravi Bratuškova. Po njenih besedah imamo v Sloveniji še dovolj pitne vode, a se tega premalo zavedamo, zato je ukrepanje potrebno.

Slovenija, ki ima privilegij, da iz skoraj vsake pipe teče pitna voda, bi bila z zapisom te pravice v ustavo ena prvih držav, ki bi to storila na takšni ravni.

Prisotni so izpostavili zavedanje, da bodo po zaščiti pitne vode v ustavi morali temu prilagoditi še vrsto zakonov. Zavedajo se tudi drugih težav, med drugim povezanih z že podeljenimi koncesijami za upravljanje z vodnimi viri, država pa mora biti pripravljena tudi na obrambo pred raznimi pritiski, saj je voda privlačna za trg.

V SMC poudarjajo, da tako zaradi podnebnih sprememb kot naraščanja števila prebivalstva pritisk na pitno vodo, ki postaja vse redkejša dobrina, narašča. S tem se posledično večajo apetiti korporacij, da bi kovale zaslužke na račun pitne vode in prebivalstva, je povedal poslanec Simon Zajc.

Predlogu za začetek postopka spremembe ustave ni nasprotovala niti SDS, čeprav opozarja, da morajo dobro premisliti, tudi finančne posledice. Vodja poslanske skupine Jože Tanko je opozoril na morebitne ustavne pritožbe iz posameznih območij, kjer bi ocenili, da ne uživajo te ustavne pravice.

Poslanec ZL Matej T. Vatovec je poudaril, da zaščita vode v ustavi ne sme biti le simbolna, pač pa morajo jasno definirati, da vodni viri primarno služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo, to pa naj v ustavi postane človekova pravica.

Ude je dejal, da je o nekaterih dodatnih predlogih smiselno razmisliti. Med drugim o predlogu NSi, da bi v ustavo navedli, da so vodni viri javno dobro v lasti države. Po mnenju NSi ni nujno izključiti zasebne pobude pri oskrbi z vodo, saj je pomembno, da država zagotavlja učinkovito regulativo in nadzor. Predlog, da ima vsakdo pravico do naravne pitne vode, pa je Ude označil za nerealen.

Nekateri člani komisije so danes pozvali k pospešitvi postopka spremembe ustave. Poslanec DeSUS Primož Hainz, ki poudarja, da jih čakajo še zakonodajne spremembe na tem področju, je ocenil, da postopek spremembe ustave poteka relativno počasi in bi bilo dobro pohiteti.

Tudi vodja poslancev SD Matjaž Han pričakuje, da bodo spremembo ustave, na katero bodo lahko v tem mandatu ponosni, sprejeli do jeseni. Predlog so sicer pred dobrim letom vložile stranke ZaAB (sedaj preimenovana v Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov), DeSUS, SD in ZL.

Predlog podpira tudi državni svet, za takšno spremembo ustave pa se je z zbiranjem podpisov zavzela še civilna iniciativa Za Slovenijo in svobodo. Njen predstavnik Brane Golubović je danes izpostavil na eni strani demografski in ekonomski pritisk na vodne vire, na drugi pa mačehovski odnos do vode.