Prva ustavna pobuda delov pokojninskega zakona, ki jo je pred letom dni vložila Konfederacija slovenskih sindikatov, se nanaša na delavce, ki jim delodajalec ni plačeval prispevkov od bruto plače. Vlagatelji pobude izhajajo iz stališča, da bi morali biti pri ugotavljanju višine pokojnine upoštevani vsi prijavljeni prispevki, ne glede na to, ali so bili dejansko plačani, je vsebino pobude povzel Samo Divjak iz zakonodajno-pravne službe DZ.
Izpostavil je, da je ustavno sodišče že večkrat reklo, da se ne sme poseči v bistvo pravice do pokojnine, ki pa temelji na plačnih prispevkih. Zato zakonodajno-pravna služba meni, da vlagatelji zahteve nimajo dovolj argumentov za utemeljitev pobude za oceno ustavnosti, ki temelji na neplačanih prispevkih.
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar je povzel mnenje vlade, da navedbe pobudnikov ustavne presoje ne vzdržijo. Člani odbora so tako soglasno podprli mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, s katerim predlagajo, da naj ustavno sodišče zavrne to pobudo.
V nadaljevanju so člani odbora soglasno podprli še eno mnenje zakonodajno-pravne službe v zvezi s pobudo za oceno ustavnosti delov pokojninskega zakona. Tudi v tem primeru zakonodajno-pravna služba DZ in vlada ustavnim sodnikom predlagata, naj ustavno pobudo zavrne.
Kot je ustavno pobudo povzel Divjak, predlagatelji v svoji pobudi zatrjujejo, da je pokojninski zakon neustrezen v delu, ki samozaposlenim onemogoča, da bi hkrati prejemali polno pokojnino in opravljali dejavnost. Zakonodajno-pravna služba te trditve zanika.
Divjak je opozoril trditev vlagateljev, da je pokojninski zakon "nenadoma nepričakovano šel v radikalne spremembe in da prizadeti niso bili pripravljeni na take spremembe". Zakonodajno-pravna služba je v odgovor tej trditvi izpostavila, da je bil sistem, ki je dopuščal hkratno opravljanje dejavnosti in prejemanje pokojnine "nekaj izjemnega in rezultat preteklosti", ki se je z različnimi zakoni dlje časa podaljševal. Vprašanje, ali veljavni sistem v zadostni meri stimulira posameznika ali ne, pa je po oceni zakonodajno-pravne službe vsebinsko vprašanje, in ne vprašanje ustavnosti.
Pogačar je povzel mnenje vlade, ki prav tako ocenjuje, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo. "Izpodbijani zakon je zagotovil načelo enakost, s tem pa je eni skupini prekinil izjemo oz. privilegij, ki so ga uživali vrsto let," je dejal Pogačar. Izpostavil je, da so tudi v beli knjigi pokojninske reforme nakazali to debato. "A moramo se vprašati, kaj je pravica do starostne pokojnine. To je tisto, kar ti sistem socialnega zavarovanja zagotovi, ko nastopi riziko starosti, ko nisi več sposoben pridobivati dohodkov iz polnega delovnega časa neprekinjene dejavnosti," je menil Pogačar.
Poslanci bodo sicer prav danes na plenarnem zasedanju še enkrat razpravljali o tej tematiki. Na dnevnem redu je namreč predlog novele pokojninskega zakona, ki jo je v parlamentarno proceduro vložila NSi in s katerim tudi slednji želijo ponovno dopustiti dvojni status upokojencev oz. nadaljevanje opravljanja dejavnosti ob polni pokojnini.
