c S
Za leto 2014 pozitivno mnenje računskega sodišča le dvema od 12 revidiranih strank 18.05.2016 17:06 Ljubljana, 18. maja (STA) - Računsko sodišče je prvič po spremembah zakona o političnih strankah izvedlo revizije pravilnosti poslovanja političnih strank. Od 12 revidiranih strank sta pozitivno mnenje za poslovanje v letu 2014 dobili le ZaAB in zunajparlamentarna SLS, ostale pa so dobile mnenje s pridržkom. Na računskem sodišču predlagajo spremembe zakona.

Stranke, ki po ugotovitvah računskega sodišča pri poslovanju niso v celoti ravnale v skladu z zakonom in so zato od računskega sodišča dobile mnenje s pridržkom, so SMC, SDS, DeSUS, SD, NSi, Trs, IDS, DSD, DL in PS.

Kot je za STA pojasnil predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, se je izkazalo, da je zadnja reforma zakonodaje s področja poslovanja političnih strank relativno neživljenjska, saj je poslovanje strank zapletla. Problematična je denimo z vidika izrednih popustov, nefinanciranja pravnih oseb, stranke v svojih letnih poročilih tudi ne poročajo o vseh fizičnih osebah, ki so donirale stranki. Revizija prispevkov fizičnih oseb se je izkazala za problematično zlasti tam, kjer se donatorji ne identificirajo s katerim od potrebnih podatkov, da bi računsko sodišče preverilo ustreznost takšnih donacij. Tudi stranke so tu v relativno velikih težavah, kako to preveriti, je dodal.

Obenem je problematično sklepanje pogodb za vsako storitev, zlasti ko gre za pogodbe s fizičnimi osebami, je nadaljeval. Vesel kot težavo omenja tudi določene občinske predpise, ki v nasprotju z zakonom o političnih strankah občinam omogočajo, da zaračunajo političnim strankam nižje najemnine ali pa celo brezplačne objave oglasov v občinskih glasilih. Zato se je računsko sodišče obrnilo na ustavno sodišče s pobudo za presojo takšnih podzakonskih aktov.

Vesel meni, da bo treba rešiti tudi vprašanje porabe sredstev za dodatno strokovno pomoč poslanskim skupinam, ki je v zakonu o političnih strankah preveč nedorečena in se je v praksi izkazala kot zelo problematična, saj so stranke na različen način reagirale, več ali manj pa vse nepravilno.

Vesel torej predvideva, da vseh problemov ne bo mogoče odpraviti samo z boljšim poslovanjem teh strank, ampak verjetno tudi s posegom v zakonodajo. Računsko sodišče je zato v državni zbor že posredovalo svoje predloge za sistemske in tudi bolj praktične popravke. Je pa Vesel opozoril, da so prav vse stranke nezakonito pridobljene prispevke že nakazale v humanitarne namene.

Vendar pa hkrati poudarja, da je zakonodaja prinesla tudi nekaj dobrih rešitev. Med temi je naštel bistveno bolj resen način poslovanja strank.

SD je je med revidiranimi strankami sicer edina, od katere računsko sodišče zahteva predložitev odzivnega poročila. V njem mora kot popravljalni ukrep izkazati preklic izjave, naslovljene na DZ, o delitvi proračunskih sredstev za sofinanciranje političnih strank med SD in stranko Solidarnost na podlagi dogovora o skupnem nastopu na volitvah leta 2014.

SD in Solidarnost sta se namreč ob zadnjih volitvah v DZ dogovorili, da bodo kandidati stranke Solidarnost nastopili na kandidatni listi SD, sredstva iz državnega proračuna za sofinanciranje strank pa si bosta delili v razmerju 85 : 15. Na podlagi dogovora so po volitvah na DZ naslovili izjavo o delitvi sredstev, a je računsko sodišče zdaj ugotovilo, da za to ni podlage.

Kot je opozorilo, stranki namreč nista imeli skupne liste, ampak je šlo za listo SD - Socialni demokrati. Tudi iz odgovora Državne volilne komisije pa izhaja, da je SD kandidaturo vložila kot samostojna predlagateljica.

Glavni tajnik SD Dejan Levanič je povedal, da so izjavo preklicali že pred mesecem dni. Obvestili so DZ, v predhodnih sestankih tudi računsko sodišče, sedaj ko so dobili poročilo, ga bodo še uradno. O tem so obvestili tudi stranko Solidarnost. Glede nadaljnjih korakov pa še čakajo pojasnila.

V Solidarnosti so pojasnili, da sami niso bili stranka v postopku oz. revidiranec, zato še čakajo, da dobijo celotno dokumentacijo, da se bodo lahko odzvali. Dogovorjeni so tudi že za sestanek s SD. Če bodo morali vrniti sredstva, jih pač bodo, saj jim drugega ne bo preostalo, pravijo.

Iz revizij poslovanja političnih strank v letu 2014, ki jih je objavilo računsko sodišče, je sicer razvidno tudi, da je v letu trojnih volitev mnogo strank porabilo več sredstev, kot so jih dobile.

V letu 2014 je imela med vsemi strankami največ prihodkov SDS, večino je dobila iz državnega proračuna ter proračuna lokalnih skupnosti, na njenem računu se je nabralo tudi precej donacij fizičnih oseb. V letu 2015 pa je primat prevzela zmagovalka predčasnih volitev SMC, ki je na podlagi volilnega izida prejela največ sredstev iz proračuna. Stranke se med drugim financirajo tudi s članarinami. V letu 2014 sta jih največ zbrali SD in SDS.

Novela zakona o političnih strankah je v letu 2013 določila, da revizijo pravilnosti poslovanja strank, ki prejemajo sredstva iz državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti in so v preteklem letu prejele ali bile upravičene do prejema več kot 10.000 evrov teh sredstev, opravlja računsko sodišče. To mora v posameznem letu opraviti revizijo pravilnosti poslovanja najmanj tretjine omenjenih strank tako, da v obdobju štirih let opravi revizijo pri vseh teh strankah.

Računsko sodišče lahko opravi tudi revizijo pravilnosti poslovanja stranke, za katero izvedbo revizije predlaga komisija za preprečevanje korupcije ali drug nadzorni organ.

Tokrat je Računsko sodišče revidiralo stranke, ki so imele v letu 2014 poslance v DZ, in sicer tako tiste iz sklica pred kot tiste iz sklica po predčasnih volitvah.