Predstavniki delavcev migrantov so namreč 25. aprila vložili pobude za začetek postopka za razpis referenduma za tri zakone: novelo zakona o upravnih taksah, novelo zakona o varstvu kulturne dediščine ter zakon o izvajanju carinske zakonodaje EU.
Predsednik DZ pa je ocenil, da gre za zlorabo instituta referenduma ter se odločil, da ne bo razpisal roka za zbiranje podpisov v podporo zahtevam za referendum. Zakone je zato poslal predsedniku republike Borutu Pahorju v razglasitev. Ta jih je v sredo, po posvetu s pravnimi strokovnjaki, tudi podpisal.
Podobno odločitev je pričakovati tudi danes, saj so predstavniki delavcev migrantov 28. aprila vložili referendumske pobude še za tri zakone, in sicer novelo pomorskega zakonika, zakon o partnerski zvezi in zakon o varstvu pred diskriminacijo. Rok, do katerega mora predsednik DZ razpisati rok za zbiranje podpisov, se izteče danes, ko bo Brglez tudi sporočil svojo odločitev.
Brglezovi zavrnitvi pobud za razpis referenduma so sicer sledili številni odzivi. Medtem ko so v koalicijskih DeSUS in SD opozorili, da Brglez prevzema pravno in politično odgovornost za tako odločitev, pa so v SDS vložili predlog za njegovo razrešitev.
Odločitev predsednika DZ je razburila tudi predstavnike Odbora 2014, ki bodo svoj redni četrtkov shod, ki ponavadi poteka pred sodiščem, danes preselili pred parlamentarno poslopje. Menijo namreč, da njegovo vedenje ni primerno za predsednika DZ.
