c S
Pravna stroka podpira Brglezovo odločitev glede referendumov 03.05.2016 15:26 Ljubljana, 03. maja (STA) - Odločitev predsednika DZ Milana Brgleza, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov, ki so jih vložili predstavniki delavcev migrantov, je naletela na podporo pravne stroke. Da bi lahko šlo za zlorabo pravice do referenduma, menita tako nekdanja ustavna sodnika Ciril Ribičič in Tone Jerovšek kot tudi zakonodajna služba DZ.

Predsednik državnega zbora je namreč v ponedeljek pojasnil, da se je tako odločil, da bi zavaroval pravico do zakonodajnega referenduma in v skladu z načelom pravne države preprečil njene morebitne zlorabe. Podrobnejšo razlago je napovedal za danes, ko naj bi tudi o tem popoldne spregovoril na novinarski konferenci.

Brglez naj bi svojo odločitev sprejel po posvetovanju s pravnimi strokovnjaki in na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe DZ. Ta je presodila, da so podani ustavno utemeljeni razlogi, da predsednik DZ ne določi roka za zbiranje podpisov. Po njihovem mnenju so namreč podane objektivne okoliščine, ki kažejo na zlorabo pravice do referenduma.

V zakonodajno-pravni službi namreč menijo, da dejanski namen vlaganja referendumskih pobud ni uresničevanje pravice do neposrednega sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev, kar je cilj zakonodajnega referenduma. Do tega zaključka so prišli zaradi številčnosti referendumskih pobud, njihovega ponavljanja v krajšem časovnem obdobju, umika dveh pobud, vsebinske nepovezanosti med zakoni ter izjav pobudnikov.

Takšne okoliščine tudi po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča lahko kažejo na zlorabo. "Takšna dejstva kažejo, da pobudniki pravice, ki je namenjena glasovanju o zakonu, s katerim se ne strinjajo, uporabljajo svoje pravice na način, da povzročajo neko škodo oziroma 'zlo' strani, s katero so v sporu; to pa je tipično za zlorabo pravice," je pojasnil za STA.

Nezadovoljna skupina državljanov ima pravico, da uporabi vse z ustavo določene možnosti za dosego svojih ciljev, je dodal Ribičič. Med temi možnostmi je tudi pravica do glasovanja na referendumu, vendar pa mora biti referendumsko odločanje v vzročni zvezi s spreminjanjem njihovega položaja, sicer lahko govorimo o uporabi te pravice v nasprotju z njenim namenom, je še poudaril.

Ribičič je ob tem spomnil tudi na dve odločbi ustavnega sodišča (glede ponavljajočih se zahtev za razpis referenduma o izbrisanih ter zahtevo za referendum o gradnji džamije), kjer je ustavno sodišče ugotovilo, da je šlo za zlorabo. Zato meni, da ima predsednik DZ dobre možnosti, da bo prepričal ustavne sodnike, da je v konkretnem primeru šlo za zlorabo pravice do glasovanja na referendumu. Vsekakor pa bi odločitev ustavnega sodišča v takšnem primeru jasno določila vsebinske kriterije, na podlagi katerih bi se predsedniki DZ lahko v prihodnje lažje odločali v novih podobnih primerih, je dodal.

Da je Brglezova odločitev pravilna, meni tudi nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek. A je po njegovih besedah zelo pomembno, kako jo bo utemeljil. Tako bi jo moral utemeljiti z izrecnimi izjavami pobudnikov, da gre za zakone, ki jih ne zadevajo, kar po Jerovškovih besedah pomeni, da ne izkazujejo pravnega interesa. Sicer bi lahko vsak miniral pravni sistem in onemogočil izvajanje zakonodajne funkcije DZ, je še poudaril Jerovšek in dodal, da bi lahko v tem primeru zastal celoten proces zakonodajnega urejanja.

Pravno podlago za Brglezovo odločitev Jerovšek tako vidi v sami ustavi, ki govori o pravni državi. Ta pa pomeni delovanje vseh delov sistema in tudi normalnega delovanja zakonodajnega sistema, je dodal. Pobudniki referenduma imajo sicer pravico, da se obrnejo na ustavno sodišče, a tam po Jerovškovem mnenju ne bodo uspeli.

Jerovšek sicer razume predlagatelje, da uveljavljajo svoje pravice, a to počnejo na napačen način. Ob tem je poudaril, da velik del krivde za nastalo situacijo nosi vlada, ki se s predstavniki delavcev migrantov ni želela pogovarjati.

Predsednik DZ bo sicer zakone, za katere ni določil roka za začetek zbiranja podpisov, poslal predsedniku republike Borutu Pahorju v razglasitev. Ta mora sprejet zakon podpisati in poslati v objavo uradnemu listu. Po Jerovškovem mnenju predsednik države nima pravice, da bi blokiral razglasitev zakonov. Možnost, da bi odklonil podpis, ima le v primeru hudih, grobih kršitev, česar pa v tem primeru po Jerovškovem mnenju ni bilo.

V uradu predsednika republike so pojasnili le, da uradnega obvestila in utemeljitve o omenjeni odločitvi predsednika DZ še niso prejeli.