Kot je ustavno sodišče zapisalo v danes objavljeni odločbi s 14. aprila, je zakon v neskladju z ustavo v delu, ki opredeljuje razloge za izbris pravne osebe brez likvidacije.
Upniki, ki želijo izpodbijati začetek tega postopka na podlagi razloga, da pravna oseba ne posluje na naslovu, ki je naveden v sodnem registru (razlog po 2. točki 1. odstavka 427. člena), so namreč v veliko težjem položaju kot upniki, ki želijo izpodbijati začetek tega postopka za podlagi razloga, da je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (razlog po 1. točki 1. odstavka 427. člena).
Upniki, ki izpodbijajo začetek postopa po omenjeni 2. točki, morajo namreč dokazovati, da družba posluje na navedenem naslovu, kar bi lahko storili s predložitvijo npr. najemne pogodbe med tem subjektom in lastnikom nepremičnine. S takšno pogodbo pa ne morejo razpolagati.
Vlada in DZ sta določitev posebnega razloga za začetek postopka (da subjekt ne posluje na navedenem naslovu) utemeljevala z varstvom lastninske pravice lastnika objekta, ki ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ter s tem, da so želeli dati prednost skupnemu interesu vseh upnikov, da se iz pravnega prometa izločijo subjekti, ki ne poslujejo na registriranem naslovu, pred interesom posameznega upnika, da doseže poplačilo svoje terjatve v izvršbi.
Ustavno sodišče je ocenilo, da zakonodajalec težjega oz. neenakega položaja upnikov ni ustrezno utemeljil.
DZ mora neustavnost odpraviti v roku enega leta. Ustavno sodišče je za vmesni čas določilo, da je mogoče v primerih, ko je postopek likvidacije začet iz razloga, da subjekt ne posluje na navedenem naslovu, uveljavljati vsebinsko enak ugovor, kot če bi bil postopek izbrisa začet iz razloga, da je družba nehala poslovati, nima premoženja in je poplačala vse obveznosti.
