Po besedah Klemenčiča je bila odločitev o vrnitvi pravosodnih policistov na vhode pomembnejših sodnih stavb že sprejeta. "Gre za navidez manj pomemben ukrep, ki pa ima velik simbolni pomen za sam poklic. Pomembno je, da ko posameznik stopi skozi vrata sodišča, da tam vidi slovensko zastavo in slovenskega pravosodnega policista in ne zasebne varnostne službe," je dejal.
Glede probacijske službe je Klemenčič za STA ob robu slovesnosti povedal, da gre za zahteven projekt, ki ga nameravajo pilotno zagnati že letos. Letos naj bi za namene projekta sprejeli tudi zakon o probaciji, že prihodnje leto pa bi moral projekt polno zaživeti.
Probacijo bodo po njegovih besedah izvajali specialisti za socialno delo, penologijo, kriminologijo in psihologijo, njihova naloga pa bo med drugim spremljanje pogojno obsojenih in pogojno odpuščenih iz zaporov, nudenje pomoči pri njihovi integraciji v družbo, ter preverjanje, ali izpolnjujejo zahteve, ki jim jih je postavilo sodišče.
V današnjem govoru na Brdu pri Kranju je Klemenčič trende na področju izvrševanja kazenskih sankcij ocenil kot pozitivne. Med dosežke na tem področju v zadnjem letu prišteva tudi, da jim je uspelo "obrniti negativni trend tako na področju financ kot na področju zaposlovanja". Uspelo jim je tudi sprejeti novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, "po dolgem času pa tudi zaposliti 25 novih pravosodnih policistov in strokovnih sodelavcev". Zaveda se, da to ni dovolj, "je pa korak v pravo smer".
Z mrtve točke jim je po njegovih besedah uspelo tudi premakniti projekt gradnje novega ljubljanskega zapora na Bizoviku ter za gradnjo v letošnjem in prihodnjem proračunu zagotoviti potrebna sredstva. Za STA je minister dodatno ocenil, da bo gradnja omenjenega zapora, ki bi lahko bila končana do leta 2020, rešila problematiko prenatrpanih zaporov, na katero je Slovenijo pred kratkim znova opozoril tudi odbor Združenih narodov. "Težave se namreč preprosto ne da rešiti drugače kot z gradnjo novega zapora," je dejal.
Na splošno je področje izvrševanja kazenskih sankcij po besedah Klemenčiča visoko na prioritetni lestvici ministrstva. "Ves denar, ki smo ga lani dobili s prodajo nepremičnin ministrstva, je šel na dve področji - prvo je nujna informatizacija državnega tožilstva, drugo pa je bilo področje izvrševanja kazenskih sankcij," je dejal v nagovoru zbranim.
Na slovesnosti je spregovoril tudi generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj in slovenski zaporski sistem ocenil kot učinkovit. "Varnostne razmere so stabilne, zaprtim pa kljub omejenim kadrovskim in finančnim zmožnostim omogočamo vključevanje v dejavnosti, ki omogočajo uspešno integracijo posameznika v družbo po prestani kazni," je dejal. V prihodnje si želijo med drugim povečati število pravosodnih policistov in strokovnih delavcev ter pripravo podlag za povečanje števila zapornikov, ki bodo med prestajanjem kazni zapora delali, je dejal.
Na slovesnosti sta Klemenčič in Podržaj sicer podelila priznanja najzaslužnejšim delavcem na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Prisegli so tudi novi pravosodni policistke in policisti.
