c S
V Probanki delovali zunaj pravil 04.04.2016 14:01 Ljubljana, 04. aprila (STA) - Pred bančno komisijo DZ je nastopil Imre Balogh, ki je do odhoda v DUTB vodil izredno upravo danes ugasle Probanke. Povedal je, da ta ni imela postavljenih pravil in sistema za aktivno upravljanje s tveganji. "Obstajale so neformalne strukture, ki so delovale zunaj pravil, predvsem na področju kreditiranja in obvladovanja tveganj," je menil.

Balogh je prevzel vodenje Probanke septembra 2013, ko jo je Banka Slovenije poslala v postopek nadzorovane likvidacije, in bil predsednik izredne uprave do lanskega oktobra, ko je odšel za začasnega glavnega izvršnega direktorja v Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). "Razlog za nadzorovano likvidacijo in postavitev izredne uprave je bilo takratno stanje v banki, tako z vidika likvidnosti kot kakovosti sredstev," je povzel.

Izredna uprava je, kot je zatrdil, takoj začela preiskovati domnevne nepravilnosti. Pod drobnogled je vzela posle, ki so bili najbolj izpostavljeni izgubam, in vsi, ki so jih pregledovali, so morali prijaviti sumljive posle. V proces prijavljanja sumljivih stvari so bili vključeni vsi zaposleni. Obstajala je tudi t.i. Imrejeva škatla, v katero je lahko kdorkoli oddal poročilo o poslih, ki so nakazovali nepravilnosti, je povedal.

"Naredili smo 26 analiz in poročil, 21 primerov smo predali Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, šest je bilo civilnih tožb, štirje primeri pa ob prenehanju Probanke še niso bili zaključeni in se njihovo delo nadaljuje v DUTB," je nanizal. Ta je namreč pravna naslednica banke in nadaljuje tudi to delo, je pojasnil. "Vsi primeri so zelo kompleksni, vanje pa je vpletenih več skupin ter posameznih poslov oz. pogodb," je dodal.

Na vprašanje predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS), kdo je objektivno odgovoren za kapitalsko luknjo v Probanki, je odgovoril, da "za vsako škodo svoj del odgovornosti nosi vodstvo", medtem ko uslužbenci le delujejo v sistemu, ki ga ustvari uprava oz. nadzorni svet. Vmesna uprava, ki je bila v banki pred prihodom izredne uprave, je sicer izvedla nekatere ukrepe, ki pa po njegovem mnenju niso bili zadostni.

To, ali ustrezen sistem obvladovanja tveganj ipd. ni bil postavljen namenoma ali ne, Balogh ni želel soditi. "Po mojem prihodu so z nami pri naporih za preoblikovanje banke sodelovali številni višji in nižji uslužbenci. In uspevali smo relativno hitro, tako so se izvajale tudi preiskave," je dejal in dodal, da so imeli le dva ali tri primere izrednih odpovedi delovnega razmerja zaradi ugotovljenih nepravilnosti.

Likvidacija banke naj bi davkoplačevalce po načrtih stala od približno 180 do 235 milijonov evrov. Doslej je bilo porabljenih 176 milijonov evrov za dokapitalizacijo in 10 milijonov evrov za pokritje negativnega kapitala ob pripojitvi. DUTB, ki je prevzel 'dediščino' Probanke in Factor banke z enako usodo, bo posebej evidentiral posle, tako da bo na koncu razviden celotni sanacijski račun. "Prepričan sem, da bo končni strošek manjši od 235 milijonov evrov," je dejal Balogh.

Ta je na splošno ocenil, da se je Slovenija razmeroma pozno lotila odkrivanja težav v bančnem sektorju. Če bi menedžment Probanke omejil tveganja in okrepil funkcijo njihovega obvladovanja, bi bili rezultati zagotovo drugačni. Jasnih dokazov za to, da bi kdo od vodilnih v banki vedel, da bo država banko poslala v likvidacijo, pa po njegovem mnenju ni.