Državni svet je veto izglasoval soglasno, in sicer zaradi določil, da veljavnost okoljevarstvenega dovoljenja ne bo več omejena na 10 let ter da bo lahko okoljsko ministrstvo dopustilo višje izpuste, kot jih omogočajo najboljše dostopne tehnologije (BAT), če se stanje okolja s tem ne bo bistveno poslabšalo in če bo upravljalec naprave izkazal, da bi spoštovanje bolj strogih mejnih vrednosti povzročilo nesorazmerno visoke stroške.
Ministrstvo je odpravo veljavnosti dovoljenja utemeljevalo z odpravo administrativnih ovir za gospodarstvo in za ministrstvo, pri čemer naj bi z nadzorom nad delovanjem naprave in spoštovanjem omejitev zagotavljali varovanje okolja, prav tako bo lahko javnost sodelovala v postopkih izdajanja in spreminjanja dovoljenja. Okoljske organizacije, državni svet in del opozicije pa so menili, da bo s tem omejena možnost sodelovanja javnosti v postopkih in da se bo sledilo interesom kapitala, ne ljudi.
Dopuščanje višjih izpustov je zahteva iz evropske direktive, trdi ministrstvo, ki izpostavlja omejitve, da se stanje okolja ne bo smelo poslabšati. Nasprotniki so menili, da se bo dopuščalo večje onesnaževanje na že tako degradiranih območjih (ki sicer uradno niso opredeljena kot takšna), kot so okolica Anhovega, Zasavje in Celjska kotlina.
Novela spreminja določilo, da je treba okoljevarstveno soglasje pridobiti pred izdajo gradbenega dovoljenja, in sicer bo mogoče obe dovoljenji pridobivati hkrati, bo pa okoljevarstveno pogoj za začetek gradnje.
Novela prinaša tudi nekatere spremembe glede Eko sklada. Za dodelitev sredstev upravičencev je bila poleg upravne odločbe doslej potrebna tudi posebna pogodba o dodelitvi sredstev med skladom in upravičencem, po novem pa bo podlaga za dodelitev le odločba. Sklad bo dobil tudi podlago za odvzem neupravičeno dodeljenih sredstev, kar je lahko doslej uveljavljal le z izrednimi sredstvi.
