Vrhovni sodniki so lani jeseni zaradi po njihovem mnenju premalo konkretiziranih očitkov v celoti razveljavili sodbo Bavčarju in Kristjanu Sušinskemu za pranje denarja, za kar sta bila julija 2013 na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojena na sedem oz. tri leta in pol zaporne kazni, sodbo pa je kasneje potrdilo tudi višje sodišče, ki pa je Sušinskemu takrat kazen znižalo za pol leta.
Delno so vrhovni sodniki ugodili tudi Nastji Sušinskemu, in sicer v delu, ki se nanaša na očitke Bavčarju in Kristijanu Sušinskemu glede pranja denarja. V tem delu bo sojenje tudi zanj potekalo znova, medtem pa so mu dosojeno kazen za zlorabo položaja znižali na eno leto in 10 mesecev.
Zavrnili pa so zahtevek nekdanjega prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota, ki je bil zaradi zlorabe položaja obsojen na kazen petih let in desetih mesecev zapora, kazen pa od oktobra 2014 prestaja v zaporu na Dobu.
Bavčar pa tudi po pravnomočnosti sodbe, še pred odločitvijo vrhovnih sodnikov, zaradi zdravstvenih razlogov v zapor ni bilo treba oditi. Nato je vrhovno sodišče junija lani izdalo sklep o začasnem zadržanju sodbe, na koncu pa jo razveljavilo.
V tej zadevi je krivdo priznal lastnik Sportine Bahtijar Bajrović, ki je bil obsojen na pogojno zaporno kazen, vendar ga je nato lani jeseni predsednik republike Borut Pahor pomilostil. Za pogojno kazen se je v zameno za priznanje krivde spomladi 2013 ob začetku sojenja pogodil tudi kranjski odvetnik Branko Lipovec.
Vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan in tožilec Jože Kozina v delno razveljavljeni sodbi v zadevi Istrabenz lani jeseni nista videla neuspeha tožilstva, temveč pomemben prispevek pri pregonu gospodarske kriminalitete.
"Trenutni izid je uspeh tožilstva, saj je bilo že temeljno kaznivo dejanje tako izjemno sofisticirano in nenavadno za prakso, da ga niti oškodovana družba vrsto let ni zaznala," je jeseni dejal Kozina. Do kaznivih dejanj je, kot je še vedno prepričan, prišlo leta 2007, ko je Pivovarna Laško prodala 7,3-odstotni delež Istrabenza.
Po njegovem mnenju tako nikoli tudi ne bo jasno, koliko tovrstnih kaznivih dejanj se je doslej v Sloveniji še zgodilo. Obsodba prvega moža pivovarne, ki je vzdržala tudi presojo vrhovnih sodnikov, pa, kot je ocenil, predstavlja velik korak pri prepoznavanju, odkrivanju in pregonu takšnih kaznivih dejanj.
Pivovarna Laško je namreč leta 2007 7,3-odstotni delež v Istrabenzu prodala hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov, nato pa prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.
Po mnenju tožilstva pa je sporno tudi dejstvo, da je Pivovarna Laško, ki je glede omenjene prodaje že imela sklenjeno opcijsko pogodbo z Microtrustom, na opcijske pogodbe s Sportino pozneje vpisala isti datum, kot je bil na prvih pogodbah.
Ljubljansko okrožno sodišče je maja 2014 presodilo, da je Šrot naklepno zlorabil položaj pri vodenju Pivovarne Laško. Bavčar je po mnenju senata prvostopenjskega sodišča Šrota napeljeval k temu dejanju, nato pa je, tako kot brata Sušinski, razpolagal z denarjem velike vrednosti, za katerega je vedel, da je bil pridobljen na nezakonit način.
Policija je domnevne nepravilnosti pri lastninjenju Pivovarne Laško začela preiskovati leta 2008, naznanilo o sumu nepravilnosti pa je policiji posredovala tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev. Jeseni leta 2009 se je nato zvrstilo več hišnih preiskav, začasno pa sta bila pridržana tudi Bavčar in Šrot.
Tožilstvo je neposredno obtožnico zaradi domnevnih nepravilnosti pri lastninjenju Pivovarne Laško vložilo leta 2010, a jo je sodišče nato zavrnilo in uvedlo preiskavo. Omenjena zadeva je bila nato del obtožnice, vložene avgusta 2012, ki je vsebovala tudi očitke zaradi spornega lastninjenja Pivovarne Laško, v katerem naj bi bile pivovarna in njene hčerinske družbe oškodovane za 109 milijonov evrov.
Sodišče je nato obstoječo obtožnico razdelilo na dva dela, sojenje zaradi menedžerskega prevzemanja Pivovarne pa je sledilo sojenju v zadevi Istrabenz. Prav tako kot v prvem je tudi v drugem sojenju na zatožno klop med drugim sedel Šrot, ki je bil tudi v drugi zadevi spoznan za krivega, skupna kazen pa je dosegla devet let in pol.