"Sodišče bo sedaj začelo razpravo o pravnih posledicah zadev, ki so pojasnjene v pismih Hrvaške s 24. julija in 31. julija 2015. Medtem vsakršno odločanje sodišča o sporu o meji na kopnem in na morju ostaja prekinjeno," so sporočili iz Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu, ki deluje kot registrar za ad hoc arbitražno sodišče med Slovenijo in Hrvaško.
Slovensko zunanje ministrstvo je v zvezi z navedbo sodišča o prekinitvi odločanja o meji v sporočilu za javnost pojasnilo, da je arbitražno sodišče že lani poleti in nato decembra sporočilo, da bo odločalo o pravnih vidikih hrvaških pisem.
"Že takrat je bilo jasno, da bo sodišče najprej odločalo o tem vprašanju. Stališča o tem sta državi lahko predstavili sodišču pisno in ustno. Slovenija je to tudi naredila," so zapisali na MZZ.
Premier Miro Cerar pa je ob robu vrha EU v Bruslju dejal, da je povsem normalno, da si je arbitražno sodišče vzelo nekaj časa za presojo. Gre enostavno za to, da je delo arbitraže zastalo zaradi znane afere. Potem ko se je arbitraža pred nekaj meseci na novo organizirala in zahtevala, da ji slovenska in hrvaška stran predstavita argumente, je zdaj nastopil čas, ko mora te argumente, predvsem slovenske, preučiti, je pojasnil in poudaril, da ne gre za noben nov zastoj v postopku.
Tudi predsednik Borut Pahor je med obiskom v Varaždinu, kjer se je udeležil srečanja s predsednikoma Hrvaške in Avstrije, v petek izpostavil, da arbitražno sodišče še zmeraj dela, od 31. julija lani pa ni sprejelo nobene nove odločitve, saj preučuje okoliščine, na osnovi katerih bo lahko sprejemalo nadaljnje odločitve o predmetu spora.
Pahor je obenem izpostavil pričakovanje, da bo arbitražno sodišče končalo svoje delo in sprejelo pravnomočno odločitev o poteku meje med Hrvaško in Slovenijo. Spomnil je tudi, da so slovenski državljani na referendumu sprejeli odločitev za vstop Hrvaške v EU, potem ko sta se državi dogovorili, da bosta spor o meji uredili na arbitražnem sodišču.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je medtem ponovila stališče Hrvaške, da je arbitražni postopek nepovratno kompromitiran ter da se mora arbitražno sodišče razpustiti. Kot je dodala, nihče ne trdi, da problem meje ne obstaja, a rešitev zanj je treba poiskati v dvostranskih pogajanjih. Sporočilo s takšno vsebino je objavilo tudi hrvaško zunanje ministrstvo.
Sodišče je sicer v sporočilu za javnost, v katerem so podali povzetek obravnave, v petek zapisalo, da so se na četrtkovi ustni obravnavi, ki se je je udeležila samo Slovenija, osredotočili na pravne posledice dogodkov, ki naj bi se zgodili konec leta 2014 in v začetku 2015 in ki so privedli do zahteve Hrvaške, da se konča sedanji postopek.
Gre za poletno razkritje prisluhov med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, po katerem je Hrvaška v julijskih pismih arbitrom sporočila, da izstopa iz arbitražnega procesa.
Zapisali so, da kljub vabilu k dodatnim pisnim pojasnilom kot tudi k udeležbi na četrtkovo ustno obravnavo Hrvaška tega ni storila. Je pa svoje stališče pojasnila v pismih sodišču 24. in 31. julija 2015. Dobili so tudi kopijo hrvaške diplomatske note Sloveniji, s katero jo je 30. julija lani obvestila o odstopu od arbitražnega sporazuma.
Sodišče je dodalo, da je Slovenija odgovorila na decembrski poziv sodišča Sloveniji in Hrvaški k predložitvi dodatnega gradiva, potem ko je Hrvaška julija lani po aferi s prisluhi odstopila od arbitraže. Udeležila se je tudi četrtkove ustne obravnave, na kateri so slovenski predstavniki zagovarjali stališče, da mora sodišče končati svoj mandat in odločiti o meji med državama.
Slovenija je na obravnavi izpostavila, da bi upoštevanje hrvaškega stališča glede učinka domnevne odpovedi arbitražnega sporazuma ogrozilo bistveno načelo quid pro quo sporazuma, in sicer uresničitev vitalnih interesov obeh strani - pristop Hrvaške k EU, kar je po uveljavitvi arbitražnega sporazuma tudi dosegla, in določitev slovenskega "stika z odprtim morjem" z arbitražo, kar še ni uresničeno.
Pojasnila je še, da je arbitražno sodišče pristojno za odločanje o pravnih posledicah hrvaške enostranske izjave o odpovedi arbitražnega sporazuma.
Na podlagi tega je Slovenija trdila, da arbitražnemu sodišču nič ne preprečuje, da bi izpolnilo svojo dolžnost, ter da ima na voljo sredstva za odpravo posledic vsakršnega morebitnega napačnega ravnanja, da doseže cilj in namen arbitražnega sporazuma. Trdila je zlasti, da so odstop vpletenih v ta dogajanja, imenovanje novih arbitrov in skrben pregled sodnega spisa, ustrezen način za odpravo posledic domnevne kršitve arbitražnega sporazuma.
V primeru morebitne zahteve po dodatnem povračilu škode pa bi bila edino ustrezno pravno sredstvo za odpravo tovrstne nematerialne škode po mednarodnem pravu izjava arbitražnega sodišča o protipravnem ravnanju Slovenije.
Ob zaključku je Slovenija, kot je v sporočilu zapisalo sodišče, zatrdila, da ni prišlo do bistvene kršitve v smislu 60. člena dunajske konvencije, saj domnevno neustrezno ravnanje ni ogrozilo predmeta in namena arbitražnega sporazuma. Vsekakor pa ima po mnenju Slovenije arbitražno sodišče pristojnost in sredstva, da odpravi morebitne posledice, ki bi jih utegnilo imeti tako neustrezno ravnanje.
Uvod v argumente Slovenije je v četrtek predstavila slovenska agentka Nataša Šebenik, sodišče pa je nagovoril tudi zunanji minister Karl Erjavec. Minister Erjavec je bil v četrtek po zaslišanju zadovoljen. Izrazil je obžalovanje, da se hrvaška stran obravnave ni udeležila.
