Na sodišče v Strasbourgu se je v tem primeru obrnil Marko Perak, ker v zvezi s tožbo zaradi žaljive obdolžitve ni mogel sodelovati v postopkih pred vrhovnim sodiščem, so sporočili s sodišča.
Kot so pojasnili, je Perak leta 2003 zaradi obrekovanja kazensko ovadil A. Š. in nato kot zasebni tožnik sprožil sodne postopke. Kot so pred leti poročali slovenski mediji, gre za primer tedanjega predsednika Društva izbrisanih Marka Peraka iz Mežice, ki je zaradi žaljive obdolžitve tožil tedanjega državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Andreja Štera.
Na ESČP so danes spomnili, da sta sodišče na prvi in drugi stopnji Perakovi tožbi pritrdila. A. Š. pa je nato na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti z obrazložitvijo, da je Perak kazensko ovadbo vložil prepozno. Perakove zastopnike so o zahtevi za varstvo zakonitosti sicer obvestili, jim pa vrhovno sodišče ni predložilo dejanske kopije zahteve.
Vrhovno sodišče je nato avgusta 2008 pritrdilo zahtevi A. Š. in Perakovo ovadbo zavrglo, ker da je bila vložena prepozno. Perakovi zastopniki so za to odločitev izvedeli septembra 2008, ko so zahtevali ustrezno dokumentacijo o zahtevi za varstvo zakonitosti, šele konec septembra 2008 pa so tudi končno prejeli sodbo.
Perak je nato vložil ustavno pritožbo, ker da ni imel možnosti sodelovati v postopkih pred vrhovnim sodiščem. Ta pritožba je bila zavržena januarja 2009. Perak se je nato z obrazložitvijo, da pred vrhovnim sodiščem ni bil deležen poštenega sojenja, obrnil še na sodišče v Strasbourgu, ki je danes razsodilo, da mu je bila kršena pravica do poštenega sojenja.
