c S

Ustavno sodišče odločilo glede preiskave gradiv odvetniške pisarne Rojs

29.02.2016 14:51 Ljubljana, 29. februarja (STA) - Ustavno sodišče je ugotovilo (odločba U-I-193/15, Up-915/15), da so bile Odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji in trem odvetnikom s preiskavami zaradi Perutnine Ptuj kršene ustavne pravice. Hkrati je prepovedalo nadaljnje posege v odvetniško zasebnost na podlagi izdanih sodnih odredb v tej zadevi, izhaja iz danes objavljene odločbe ustavnega sodišča.

Preiskovalna dejanja se po odločitvi ustavnega sodišča ne smejo izvajati brez navzočnosti predstavnika Odvetniške zbornice Slovenije. Vse zasežene naprave in dokumentacija na podlagi izdanih sodnih odredb v tej zadevi pa morajo biti dane na vpogled pritožnikom, njihovim morebitnim odvetnikom in predstavniku odvetniške zbornice, ki lahko zasegu tudi ugovarjajo.

Ustavna pritožba zoper odredbo ptujskega okrožnega sodišča se nanaša na kriminalistične preiskave zaradi Perutnine Ptuj na začetku lanskega decembra, ko so preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada pod drobnogled vzeli dejanja družbe pri dokapitalizaciji, ki jo je izvedel Sij. Perutnino je zastopala odvetniška družba Rojs, preiskave pa so bile izvedene tudi v njenih prostorih in pri treh odvetnikih (Aleš Rojs, Simon Žgavc in Gregor Pajk), ki niso bili osumljenci.

Zaradi tega so omenjena družba in odvetniki vložili ustavno pritožbo. Poudarili so, da nihče izmed odvetnikov njihove družbe ni osumljenec v predkazenskem postopku, in dodali, da je hišna preiskava prostorov odvetnika, ki nima statusa osumljenca, ne le nesorazmeren poseg v ustavno zagotovljene in konvencijske pravice, temveč tudi zavestno ignoriranje odločb ustavnega sodišča.

Opozorili so, da je bila hišna preiskava, pri kateri predstavnik odvetniške zbornice ni bil navzoč, dovoljena v bistveno preširokem obsegu, pri čemer po njihovem ni bil kršen le zakon o odvetništvu, temveč tudi človekove pravice. Poleg tega so menili, da o obsegu vpogleda in zasega v tem primeru ni odločil sodnik, ampak se je odločitev dejansko prenesla na policijo, ki je arbitrarno in brez učinkovitega sodnega nadzora pregledovala vsebino komunikacije med odvetniki in njihovimi strankami, s tem pa posegla v zaupen odnos med njimi.

Ustavno sodišče je o enakem ustavnopravnem primeru že odločilo konec januarja, ko je ugotovilo, da sta zakona o kazenskem postopku in o odvetništvu v neskladju z ustavo, ker vsebujeta pravno praznino pri preiskovalnih dejanjih pri odvetnikih.

Kot je takrat ugotovilo ustavno sodišče, je komunikacija med odvetnikom in njegovo stranko zaupne narave, odvetnik pa jo mora zato tudi varovati. Varuje pa jo lahko le, če lahko hkrati varuje svojo pravico do zasebnosti na poklicnem področju tudi na način, da država vanjo ne posega. Pri tem varstvo njegove odvetniške zasebnosti ni namenjeno privilegiranju odvetnika, temveč temu, da ščiti in varuje njegove stranke.

Zato po navedbah ustavnega sodišča niso dopustna preiskovalna dejanja pri odvetniku, ki je zagovornik osebe, zoper katero se vodita predkazenski ali kazenski postopek, pri čemer pa omejitev velja le glede podatkov, ki so povezani z zaupnim razmerjem zagovorništva. Prav tako se na odvetniško zasebnost ne more sklicevati odvetnik, ki je sam osumljen kaznivega dejanja.

Če je treba zaradi pregona kaznivih dejanj poseči v odvetniško zasebnost, je to po oceni ustavnega sodišča ustavno dopustno le, če je poseg nujen in če do podatkov ni mogoče priti drugače. Poleg tega zakonska ureditev po mnenju sodnikov trenutno ne omogoča blažjega posega v odvetniško zasebnost. Sodišče je v tisti odločbi ugotovilo tudi, da zakonodaja trenutno odvetnikom in Odvetniški zbornici Slovenije ne zagotavlja pritožbe zoper odredbo o preiskavi.

Razlogi, zaradi katerih je ustavno sodišče izdalo ugotovitveno odločbo v zadevi ustavne presoje zakonov o kazenskem postopku in o odvetništvu, narekujejo enako odločitev tudi v tej zadevi.

"Ker z vidika posegov v odvetniško zasebnost, ki so bili že izvršeni, ni mogoča drugačna odločitev in ker drugače posledic kršitev človekovih pravic v samem postopku odločanja o ustavni pritožbi ni mogoče odpraviti, taka odločitev pa je potrebna, ker je treba zavarovati pritožnike pred nadaljnjimi posegi v odvetniško zasebnost, je ustavno sodišče ugotovilo, da so bile z izpodbijanimi sodnimi odločbami kršene človekove pravice," je v odločbi, ki jo je soglasno izdalo 18. februarja, zapisalo sodišče.

Ustavno sodišče je o pritožbi odvetniške družbe Rojs začasno odločilo že takoj po vložitvi ustavne pritožbe 7. decembra in do končne odločitve prepovedalo nadaljevanje preiskovalnih dejanj.

Ustavno sodišče je medtem zavrnilo pobudo odvetniške družbe Rojs in omenjenih treh odvetnikov za oceno ustavnosti zakonov o kazenskem postopku in o odvetništvu. Neskladje omenjenih zakonov z ustavo je, kot navedeno, ugotovilo že konec januarja in določilo tudi način izvršitve svoje odločbe. Z njim je vzpostavilo minimalna jamstva ureditve preiskovalnih dejanj, kadar se opravljajo pri odvetniku Več od tega pobudniki z novo oceno ustavnosti zakonov ne bi mogli doseči, ocenjuje ustavno sodišče.