Svetniki so večinsko pritegnili mnenju interesne skupine lokalnih interesov, da takšna spremenjena ureditev lahko pomeni tudi negacijo volje volivcev s ponovnim spreminjanjem zakona s sporno rešitvijo takoj po zavrnitvi na referendumu.
Vodja interesne skupine delojemalcev Dušan Semolič je ocenil, da takšna rešitev pomeni smrt referenduma. Tudi ob omejitvah, ko razpis referenduma ni dopusten, pa je ugotavljal, da se politiki že kar nekaj let trudijo postaviti "čim več ovir za to obliko izražanja in ugotavljanja ljudske volje".
Janez Pogorelec iz vladne službe za zakonodajo je pojasnil, da zakon sledi spremembam 90. člena ustave, ki enoletnega moratorija ne predvideva več. Kot je dejal, takšne določbe ne poznajo v nobeni drugi državi, pa tudi v Sloveniji si je težko predstavljati, da bi "nekdo kar naslednji dan spet prišel z isto odločitvijo in bi to kar ponavljal". Kršitev politične vezanosti na voljo ljudstva, ki jo mora čutiti vsaka politika in jo tudi ima, pa bi na koncu škodila politiki sami.
Sicer pa je spomnil, da je v tem trenutku tudi v državnem zboru kar precej nasprotovanja črtanju omenjene enoletne prepovedi, so tudi predlogi za podaljšanje tega roka na iztek mandata. Brez sprejetja dopolnila tako verjetno tudi v državnem zboru za zakon ne bo zadostne večine.
Komisija za državno ureditev je sicer DS predlagala sprejetje mnenja s podporo zakonu. Strinjala se je z ukinitvijo fizičnih obrazcev za oddajanje podpore referendumski pobudi, saj bo to olajšalo delo predlagateljem referenduma, ki jim ne bo treba več zbirati papirjev, in tudi državljanom, ki jim ne bo treba pošiljati fizičnih obrazcev predlagateljem referendumske pobude.
Po drugi strani pa je izrazila pomisleke, da se referendumska gradiva ne bodo več pošiljala po gospodinjstvih. Dostopnost na spletnih straneh komisija sicer pozdravlja, vendar pa vsa država ni pokrita z internetnimi povezavami, del populacije, predvsem starejši, pa tudi ne uporablja spleta.
Prav tako so na komisiji izrazili pomislek glede predlaganih sprememb na področju premika zbiranja podpisov iz časa poletnih počitnic na jesenski čas. Predlagana rešitev gre v smeri, da se premik zbiranja podpisov opravi le, če večina časa, namenjenega zbiranju, pade v poletni čas. Komisija meni, da to ni najboljša rešitev in lahko omeji državljanom možnost za oddajo podpisa v podporo referendumski pobudi, saj so v času poletnih dopustov mnogi odsotni tudi tri tedne in več.
