c S

Po predlogu poslovniških sprememb mesto podpredsednika DZ ne več nujno največji opozicijski stranki

18.02.2016 09:27 Ljubljana, 18. februarja (STA) - Komisija DZ za poslovnik se bo konec meseca lotila kopice predlogov za spremembo parlamentarnega poslovnika. Med njimi je denimo predlog, da eno izmed podpredsedniških mest ne bi več nujno pripadlo največji opozicijski stranki. Zaenkrat še ni jasno, kateri popravki poslanske ustave bi utegnili naleteti na zadostno podporo.

Državni zbor je pri svojem delu namreč večkrat naletel na težave pri izvajanju poslovnika, tudi poslanci sami so opozarjali na nekatere nejasne in nedorečene poslovniške določbe. Zato je komisija za poslovnik poslanske skupine in strokovne službe lani pozvala, naj posredujejo svoje predloge za spremembe poslovnika. Komisija se bo sestala 29. februarja, na mizi pa ima kar nekaj pobud za popravke najvišjega parlamentarnega akta.

Eno podpredsedniško mesto rezervirano za opozicijsko, a ne nujno največjo stranko

Ker so za potrditev sprememb in dopolnitev poslovnika potrebni glasovi vsaj dveh tretjin navzočih poslancev, med njimi ni veliko "radikalnejših" predlogov. Med pomembnejšimi je denimo predlog koalicijskih poslanskih skupin, po katerem eno izmed mest podpredsednika DZ ne bi več nujno pripadalo največji, pač pa katerikoli opozicijski stranki. Tak predlog po mnenju koalicije ponuja rešitev za primere, ko se največja opozicijska poslanska skupina odreče temu mestu, kar se je zgodilo v tem mandatu. Po mnenju poslancev SMC, DeSUS in SD namreč ni opravičljivo, da eno od vodstvenih mest v DZ ostane nezasedeno.

Nekaj pobud se nanaša na določanje dnevnega reda sej DZ. Po predlogu koalicijskih poslanskih skupin bi moral predsednik DZ v predlog dnevnega reda uvrstiti po eno zadevo na zahtevo vsake opozicijske poslanske skupine, saj bi se na ta način zagotovila "avtomatična" uvrstitev opozicijskih predlogov na dnevni red seje. V ZL pa predlagajo določbo, po kateri mora kolegij predsednika DZ pri sprejemanju terminskega programa dela DZ upoštevati predloge opozicijskih poslancev.

Iz koalicijskih vrst prihaja tudi predlog, po katerem bi v primeru, če predsednik delovnega telesa ne bi sklical seje in s tem onemogočil obravnavo zadeve na seji DZ, to lahko storil predsednik DZ, sejo pa bi vodil podpredsednik delovnega telesa. V zvezi s sklicem sej delovnih teles pa v ZL predlagajo, da mora biti seja sklicana v 15 dneh od vložene zahteve poslanske skupine, seje pa tudi ne bi bilo dovoljeno prekiniti brez soglasja predlagatelja.

Komisija za poslovnik bo imela na mizi tudi vsebinsko nasprotna si predloga glede sodelovanja zainteresirane javnosti na sejah delovnih teles. V ZL bi namreč dopustili, da na sejah delovnih teles sodelujejo tudi predstavniki zainteresirane javnosti, ki na sejo niso bili vabljeni, poleg tega pa bi se lahko k besedi javljali kadarkoli med razpravo. Na ta način naj bi dvignili stopnjo demokratičnosti in transparentnosti predpisov, so prepričani v ZL. V koalicijskih SMC, DeSUS in SD po drugi strani predlagajo, da bi predstavniki zainteresirane javnosti na sejah le predstavili svoja stališča, ne bi pa smeli sodelovati v razpravi. Ta je namreč po poslovniku namenjena poslancem, opozarjajo.

Predlagatelji zakonov bi morali zagotoviti zakonodajno sled

Predlogi spremembe poslovnika se nanašajo tudi na obvezne sestavine zakonov oz. zakonodajno sled. Po predlogu koalicije bi moral vsak predlog zakona vsebovati tudi podatke o tem, kateri zunanji svetovalci so sodelovali pri pripravi predpisa. V ZL bi tem podatkom dodali še znesek plačila, ki so ga zunanji svetovalci prejeli. V primeru, da je predlagatelj zakona vlada, pa bi morali biti predlogu priloženi tudi mnenje vladne službe za zakonodajo ter pripombe strokovne in zainteresirane javnosti.

V koalicijskih poslanskih skupinah bi med drugim v poslovniku zapolnili pravno praznino v primerih, ko delovno telo ne pripravi predloga odločitve, o katerem bi lahko odločal DZ. V poslovnik bi tako zapisali dosedanjo prakso, po kateri DZ brez glasovanja zgolj ugotovi, da je zakonodajni postopek končan.

Predlagane spremembe se nanašajo tudi na institut obrazložitve glasu. Tako bi imel po predlogu koalicije pred končnim glasovanjem poslanec pravico obrazložiti svoj glas le v primeru, če bo glasoval drugače kot njegova poslanska skupina. Omejili pa bi tudi uporabo proceduralnih predlogov in replik.

Predlogov sprememb in dopolnitev sicer niso predlagali v vseh poslanskih skupinah. V SDS so na poziv za posredovanje predlogov le odgovorili, da so že v preteklosti posredovali svoje predloge ter se tudi opredelili do drugih. "Na teh predlogih in opredelitvah še vedno vztrajamo," so zapisali in dodali, da bodo v nadaljevanju postopka spreminjanja poslovnika skrbno sodelovali.

Nič o odprtih vprašanjih glede ustanavljanja poslanskih skupin in odvzemu mandata

Poleg poslanskih skupin koalicije in ZL sta predloge ločeno podala tudi tedanji nepovezani poslanec Jani Möderndorfer (sedaj SMC) in poslanec DeSUS Primož Hainz. Slednji predlaga spremembo postopka ponovnega odločanja DZ po vetu državnega sveta. In sicer tako, da bi DZ omogočili spremembo posamezne zakonske določbe, na katero opozarja veto državnega sveta.

Vprašanje ustreznosti in jasnosti poslovniških določb se je sicer od sprejema aktualnega poslovnika leta 2002 pojavilo v vsakem mandatu, najvišji parlamentarni akt pa je bil doslej spremenjen štirikrat.

Tudi v tem mandatu so se večkrat pojavila odprta vprašanja pri razlagi poslovnika, denimo pri ustanavljanju poslanske skupine nepovezanih poslancev in poslanskem mandatu prvaka SDS Janeza Janše. A predlogov, ki bi urejali ta vprašanja, komisija za poslovnik nima na mizi.