Poslanci SD, ki so se jim pridružili še poslanci DeSUS, ZL in ZaAB, so namreč februarja lani v DZ vložili predlog spremembe ustave, po katerem bi v najvišji pravni akt v državi zapisali, da se osnovno izobraževanje v javnih šolah financira iz javnih sredstev, zasebne šole pa se lahko sofinancirajo v omejenem obsegu na način, kot to določa zakon.
Po mnenju nekaterih bi takšna ureditev zaobšla odločbo ustavnega sodišča, s katero je to konec leta 2014 določilo, da mora država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financirati v višini 100 odstotkov. Z njo bi namreč ustava poslancem dala možnost, da z zakonom določijo tudi nižje sofinanciranje.
Ustavna komisija DZ, ki obravnava predlog omenjene spremembe ustave, je julija lani imenovala strokovno skupino, ki se je morala opredeliti do predloga in jo je vodil pravnik Rajko Pirnat.
Skupina je mnenje v DZ poslala sredi januarja. V njem je zapisano, da skupina predloga SD, DeSUS, ZL in ZaAB ne podpira, da pa komisiji v proučitev podaja svoj predlog. Po njem bi v ustavo namesto zdajšnjega stavka "Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev" zapisali stavek "Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev v obsegu, da je vsakomur zagotovljena osnovnošolska izobrazba". S tem bi po navedbah skupine določili, da se mora zasebno osnovno šolo financirati iz javnih sredstev samo takrat, kadar ni mogoče osnovnošolskega izobraževanja zagotoviti preko javne šole.
Kot v poročilu navaja Pirnat, skupini glede vprašanj, o katerih je presojala, ni uspelo oblikovati enotnega mnenja, zato končna sklepa izhajata iz minimalne večinske podpore štirih od sedmih članov skupine.
Predlog, da mora država financirati zasebne osnovne šole le, kadar osnovnošolsko izobraževanje ni mogoče v javni osnovni šoli, je predlagal član skupine Franc Grad, sodeč po poročilu pa so ga podprli še Dino Bauk, Majda Potrata in Zdenko Kodelja.
Proti temu predlogu pa so bili Pirnat, Ivan Štuhec in Magdalena Šverc. Posebej Pirnat je ocenil, da bi s takšno spremembo izigrali ustavno odločbo o izenačitvi financiranja javnih programov v javnih in zasebnih šolah, in da predlog vodi v nesprejemljiv monopol javnih šol.
