c S

Po mnenju ministrstva trditev o večji prizadetosti šibkejših občin zaradi investicijskega transfera iztrgane iz konteksta

20.01.2016 08:26 Ljubljana, 19. januarja (STA) - Po mnenju ministrstva za finance je trditev, da so zaradi nižjega investicijskega transfera bolj prizadete šibkejše občine, iztrgana iz konteksta sistema financiranja občin. Glede nižjega transfera od predvidenega v zakonu o financiranju občin, zaradi česar je vložena ustavna presoja, navajajo, da je zakon nastal v drugačnih ekonomskih razmerah.

Zakon o financiranju občin določa, da se občinam iz državnega proračuna zagotovi sredstva za sofinanciranje investicij v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe občin. Uveljavitev te določbe je bila od leta 2007 predvidena postopno, a ta odstotek ni bil nikdar uveljavljen, tudi za leti 2016 in 2017 zakon o izvrševanju proračunov ne določa tako visokega sofinanciranja.

Za del zakona o izvrševanju proračunov, ki določa višino sredstev za sofinanciranje investicij, zato Združenje občin Slovenije zahteva ustavno presojo. Predsednik združenja Robert Smrdelj je ob ponedeljkovi predstavitvi zahteve opozoril tudi, da se tako sredstva jemljejo najšibkejšim občinam, v katerih sicer prejmejo največ investicijskega transfera na prebivalca.

Kot so v odzivu na vložitev ustavne presoje za STA zapisali na ministrstvu za finance, je zakon o financiranju občin nastal v bistveno drugačnih ekonomskih razmerah, ne smemo pa njegovega izvajanja iztrgati iz konteksta. Po njihovih navedbah je treba upoštevati ustavno fiskalno pravilo in omejitve, ki jih moramo izvajati v skladu z mednarodnimi pogodbami glede vzdržnega javnofinančnega upravljanja države. "Če dogovor z občinami ni mogoč, je nujno, da v izvajanje zakona posežemo z začasnimi posebnimi rešitvami, ki omogočajo izvršitev vseh proračunov države v skladu z ustavo," so navedli.

Trditev, da so zaradi nižjega investicijskega transfera, kot ga predvideva zakon o financiranju občin, bolj prizadete ekonomsko šibkejše občine, je po navedbah ministrstva iztrgana iz konteksta celotnega sistema financiranja občin in se nanaša zgolj na en segment financiranja. "Za presojo dejanskega položaja občin pa je treba upoštevati vse elemente financiranja občin," so poudarili. Dodali so, da gre za poseben investicijski transfer, poleg njega pa občine na leto prejmejo še dodatne transfere iz resornih ministrstev za projekte oziroma investicije iz njihove pristojnosti.

Kot so pojasnili, so bila sredstva za sofinanciranje investicij vsako leto določena v dogovoru z občinami, zakonom za uravnoteženje javnih financ oziroma zakonom o izvrševanju proračunov. Zaradi omejenih možnosti državnega proračuna so bila po njihovih navedbah tudi za leto 2016 določena nepovratna sredstva v višini dveh odstotkov skupne primerne porabe, kar predstavlja okoli 22 milijonov evrov, poleg tega pa je občinam omogočen najem ugodnih, brezobrestnih kreditov v državnem proračunu v višini treh odstotkov skupne primerne porabe, kar predstavlja dodatnih 33 milijonov evrov.

Občine lahko najamejo posojilo z ročnostjo do desetih let brez obresti in brez stroškov zadolževanja. To zanje pomeni ugoden dodaten vir za financiranje občinskih projektov, za državni proračun pa možnost, ki je manj podvržena omejitvam glede omejevanja javnofinančne porabe, so še pojasnili na ministrstvu.