Posebna inšpekcijska skupina Banke Slovenije, ki sodeluje z Nacionalnim preiskovalnim uradom, je končala analizo kreditiranja finančnih holdingov, ki se je dogajalo pred dokapitalizacijo bank v letu 2013. "Odkrila je primere njihovega nezakonitega financiranja," je povedala viceguvernerka.
"Banke jih dejansko ne bi smele financirati v takšnem obsegu, kot so jih, ampak v zelo omejenem," je opozorila. Hkrati so uprave holdingov imele pogosto svoje predstavnike v nadzornih svetih bank, nekateri holdingi pa so bili celo posredno lastniško vpeti v poslovne banke. "To pomeni, da so na nek način pravzaprav obvladovali banke."
Inšpekcijska skupina je ob tem ugotovila, da bonitetna metodologija bank ni bila prilagojena specifikam holdingov. "Največja slabost bonitetnih analiz bank je vsekakor podcenjevanje izkaza denarnih tokov," je povzela. Banke so se pri kreditiranju prekomerno zanašale na aktivo holdingov, ki so jo lahko ponudili v zavarovanje, ob tem pa 'spregledale', da so bile naložbe precenjene, je pojasnila.
Kot je nanizala, so odkrili primere, ko je bilo v poročilih za odobritev kredita zapisano: 'Družba sicer ustvarja izgubo, a banka tega ne problematizira, ker ima ta družba zanimive naložbe.' Ali pa: 'Poslovni rezultat družbe je negativen, a zaradi močnega lastnika se bo posojilo odobrilo.' "Manipulirali so s cenitvami zavarovanj istih sredstev, ki se med različnimi bankami, ki so dale sindicirana posojila določenemu holdingu, gibljejo od 340 milijonov do 1,2 milijarde evrov," je nadaljevala.
"Odkrili smo celo primer, ko je dobil holding kredit, in to tako, da so v dveh primerih banke kreditirale družbo, ki evidentno ni mogla vrniti kredita. Kreditirali so tako, da je dala zavarovanje za odobreni kredit odvisna družba banke. Kar dejansko na konsolidirani osnovi pomeni, da je banka kot kreditodajalec dala poroštvo sama sebi. Običajno je seveda tako, da jamstvo da kreditojemalec," je opisala.
To je bila po njenih besedah praksa velikih bank, večinoma bank v državni lasti. "In to delovanje je bilo namerno. Ne naključno in, bom zelo direktna, skladno z določenimi lobističnimi interesi," je bila jasna.
Do zdaj je Banka Slovenije skupno vložila 19 obsežnih ovadb z materialnimi dokazi zoper več oseb v bankah zaradi sumov storitev kaznivih dejanj. Na račun financiranja holdingov so banke v letu 2007 pridelale 2,2 milijarde terjatev, ki zamujajo. Večina je bila prenesena na DUTB, le manjši delež teh kreditov je bil poplačan ali unovčen iz zavarovanj, je še povedala.
