Poslanci so sredi oktobra z dopolnjenim zakonom o obrambi omogočili, da bi zaradi begunske krize vojakom podelili nova pooblastila, s katerimi bi ti lahko opozarjali in usmerjali osebe, jim začasno omejili gibanje in sodelovali pri obvladovanju skupin in množic. Vendar je skupina državljanov na pobudo Radia Študent začela referendumski postopek. DZ je razpis referenduma zavrnil, a so njegovi pobudniki na ustavno sodišče podali pritožbo na ta sklep DZ.
Po mnenju ustavnega sodišča dopolnitve zakona o obrambi ustvarjajo zakonsko podlago za sprejetje ukrepov, za katere DZ ocenjuje, da utegnejo biti glede na obstoječe okoliščine pri nadzoru državne meje že v kratkem času nujni.
Ustavni sodniki, ki so odločitev sprejeli soglasno, poudarjajo, da brez ustrezne zakonske podlage nujnih ukrepov za zagotavljanje varnosti ne bi bilo mogoče izvesti. Zato gre pri dopolnitvah zakona o obrambi za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev varnosti. O uveljavitvi takšnega zakona pa referendum v skladu z 90. členom ustave ni dopusten. Ta člen namreč določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.
Na Radiu Študent so takšno odločitev ustavnega sodišča pričakovali. Kot je za STA pojasnil Matej Janković z radia, zdaj čakajo, ali bo zahtevo za ustavno presojo zakona morda vložil varuh človekovih pravic.
"Mi smo v to zgodbo šli zaradi pomanjkanja kakršne koli javne razprave. Sprožili smo vsaj nekaj razprave, a smo tako odločitev ustavnega sodišča pričakovali. Prav zato smo kmalu po sprejetem sklepu v državnem zboru na varuha človekovih pravic naslovili pobudo za ustavno presojo samega zakona, ki jo lahko v tem primeru sproži le varuh ali zaposlen v vojski," je dodal Janković.
Kot je pojasnil, se je varuh odzval na njihov poziv in na vlado pred dobrim tednom naslovil pismo, v katerem poziva k razjasnitvi številnih spornih točk v zakonu. "Vlada je s tem dobila 20-dnevni rok, da varuhu pojasni svoja stališča. Glede na pojasnila vlade pa se bo varuh odločil, ali bo vložil zahtevo za ustavno presojo ali ne," je dodal. V uradu varuha so pojasnili, da odgovora vlade še niso prejeli.
Odločba ustavnega sodišča je bila pričakovana tudi za predsednika DZ Milana Brgleza. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, je Brglez zakon že podpisal in ga poslal v razglasitev predsedniku republike Borutu Pahorju, s čemer se je zaključil postopek v DZ.
Vojska sicer policijskih pooblastil ne bo dobila avtomatično, pač pa bo moral o njih na predlog vlade odločiti DZ, in sicer z dvotretjinsko večino. Trajanje teh pooblastil bo časovno omejeno, in sicer za obdobje, kot je to nujno, in ne dlje kot tri mesece z možnostjo podaljšanja.
Obrambna ministrica Andreja Katič pa je ob robu obiska v nastanitvenem centru Šentilj pojasnila, da zaenkrat še ni podana ocena notranjega ministrstva, da bi bilo treba sprožiti postopek, ki bi Slovenski vojski dal policijska pooblastila.
"Če bi se zadeve poslabšale, je postopek v zakonu predviden. Ministrstvo za notranje zadeve, slovenska policija mora predlagati vladi, ki predlaga DZ sprejem sklepa, da Slovenska vojska lahko pridobi dodatna pooblastila, ki so navedena v novem 37.a členu zakona o obrambi," je pojasnila Katičeva.
Pri omenjenem zakonu gre sicer za prvo referendumsko pobudo, ki je bila zavrnjena na podlagi leta 2013 sprejetih ustavnih sprememb. Zakonska dopolnitev bo tako v četrtek predvidoma objavljena v uradnem listu, veljati pa bo začela v petek.
