Sojenje v zadevi Patria se je začelo leta 2011 in se dve leti kasneje končalo z obsodilno sodbo, ki sta jo potrdili tako višje kot vrhovno sodišče, Janez Janša, Tone Krkovič in Ivan Črnkovič so nekaj časa preživeli v zaporu.
Obsojeni so se obrnili še na ustavne sodnike, ki so aprila soglasno razveljavili obsodilne sodbe, zadevo pa vrnili v ponovno odločanje na prvostopenjsko sodišče.
Krkovič in Črnkovič sta bila kmalu po objavi sodbe izpuščena na prostost, Janši pa se v zapor ni bilo treba vrniti. Predsednik SDS je Dob zapustil že decembra lani, ko so ustavni sodniki do končne odločitve zadržali izvajanje sodbe, torej zaporne kazni.
Kasneje je ustavno sodišče tudi odpravilo sklep DZ o prenehanju Janševega poslanskega mandata, ki ga je DZ izglasoval jeseni 2014 prav zaradi Janševe obsodbe.
Zadeva je tako znova romala na ljubljansko okrajno sodišče, ko je znova postalo aktualno vprašanje, ali za zastaranje veljajo stara ali nova določila kazenskega zakonika, torej, ali bo zadeva zastarala letos ali čez dve leti. Po več kot štirih mesecih je v začetku septembra postalo znano, da je sodišče stranke obvestilo o zavrženju zadeve zaradi njenega zastaranja.
Sodnica je v sklep zapisala, da je kazenski zakonik, ki je veljal v času, ko naj bi se zgodila kazniva dejanja, torej leta 2005, absolutno zastaranje predvideval po desetih letih, zato se novi zakonik, ki zastaralni rok v primeru razveljavitve sodbe podaljšuje za dve leti, ne more upoštevati.
Obramba se s takim sklepom ni strinjala, menili so, da bi moralo sodišče o zadevi odločati vsebinsko in jo na podlagi tega zavreči. Janša se je s svojim odvetnikom Francijem Matozom zato odločil tudi za pritožbo na ljubljansko višje sodišče, ki pa jo je konec novembra zavrnilo, ker da se obdolženec v svojo škodo ne more pritožiti.
Višje sodišče se je sicer strinjalo s pritožnikom, da je bila pri odločitvi prvostopenjskega sodišča, ki je zadevo Patria zavrglo zaradi zastaranja, izkazana kršitev kazenskega zakona po zakonu o kazenskem postopku.
Janšev odvetnik Franci Matoz je že napovedal vložitev zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče. Očitno bodo vložene tudi odškodninske tožbe, a ni še jasno proti komu. Matoz pravi le, da proti tistim, ki so za škodo odgovorni.
Janša je namreč prepričan, in tako je povedal tudi na shodu ob razveljavitvi sodbe, da proces Patria "razgalil vso bedo slovenskih sodišč", on, njegova družina, Črnkovič, Krkovič, SDS in država pa da so utrpeli veliko, nepovratno škodo.
Tudi letos so se namreč nadaljevali shodi pred ljubljansko sodno palačo v organizaciji Odbora 2014, ki se je oblikoval ob Janševem odhodu v zapor. Udeleženci shoda, ki sebi pravijo tudi vztrajniki, si, kakor je slišati na tedenskih shodih, še naprej prizadevajo za pravično sodstvo.
V senci slovenskega dogajanja je finsko prizivno sodišče v Turkuju konec junija dokončno zavrnilo obtožbe proti četverici visokih predstavnikov orožarskega podjetja Patria zaradi sumov podkupovanja slovenskih predstavnikov pri prodaji oklepnikov. Tožilstvu ni uspelo dokazati obtožb v zadostni meri, zato jih je sodišče zavrnilo kot neutemeljene.
Edina pravnomočna sodba je tako tista iz Avstrije. Avstrijsko vrhovno sodišče je namreč pred nekaj meseci v večini točk potrdilo sodbo deželnega sodišča na Dunaju v zadevi Patria. Po mnenju vrhovnega sodišča je dokazano, da je pokojni Jože Zagožen za prikrojitev razpisa v korist Patrie februarja 2007 od avstrijskega lobista Hansa Wolfganga Riedla prejel 900.000 evrov.
Zgodba z osemkolesniki je sicer v Sloveniji pripeljala tudi do tožbe med Sistemsko tehniko, ki je leta 2006 ostala brez posla za dobavo oklepnikov, in državo. Podjetje je zahtevalo razveljavitev pogodbe med državo in Patrio oziroma Rotisom, ugotovitev njene ničnosti, sklenitev nove pogodbe o dobavi oklepnikov in plačilo 5,6 milijona evrov odškodnine. Sodišče je junija letos zavrnilo tožbeni zahtevek.
