Sirska vojska po ocenah Mednarodnega instituta za strateške študije (IISS) šteje 178.000 vojakov. Njihovo število se je iz obdobja pred vojno, ki je izbruhnila marca 2011, skrčilo za približno polovico, kar gre pripisati smrtim, dezerterstvu in izogibanju naboru.
V boju proti različnim upornikom in džihadistom se režimske sile zanašajo na milice, ki naj bi štele med 150.000 in 200.000 članov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Iraške sile po podatkih IISS štejejo 177.600 mož. Po ameriški invaziji na Irak leta 2003 so ZDA razpustile tedanjo vojsko, ki je štela 450.000 vojakov, in postavile novo, ki pa se je junija 2014 pod pritiskom IS sesula.
Washington in njegovi zavezniki so si zatem prizadevali iraško vojsko izuriti, vlado pa pripraviti do njenega preoblikovanja. Bagdad ima tako od septembra na voljo ameriške lovce F-16. Na tleh pa se močno zanaša na šiitske milice, predvsem Ljudske mobilizacijske enote (Hašed al Šabi) in sunitske plemenske enote.
Kurdi svoje ozemlje pred IS branijo sami, ob podpori letalskih napadov koalicije pod vodstvom ZDA. Na severu in severovzhodu Sirije boj proti IS bijejo Kurdske ljudske zaščitne enote (YPG), na severu Iraka pešmerge.
Po propadu načrtov za urjenje sirskih upornikov Washington od 12. oktobra nudi podporo koaliciji kurdskih milic in uporniških skupin - Sirskim demokratičnim silam (SDF). Gre za zavezništvo med YPG in drugimi sirskimi uporniki.
Drugod v Siriji so oborožene opozicijske sile razdrobljene. Gre za različne zmerne in islamistične skupine. Na severu in severozahodu Sirije je vplivna skupina Ahrar al Šam, blizu Damaska Vojska Islama, v provinci Dara pa Južna fronta. Nekatere izmed naštetih se včasih povežejo z vejo Al Kaide v Siriji, Fronto Al Nusra, ki je rivalka IS.
Mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA na prošnjo Bagdada letalske napade od septembra lani izvaja v Iraku, pa tudi v Siriji, kjer pa zavrača sodelovanja z režimom v Damasku. Ta koalicija šteje okoli 60 držav, med njimi Veliko Britanijo, Francijo, arabske sosede Sirije in Turčijo, od konca septembra pa v njej med drugim sodelujejo še Tunizija, Malezija in Nigerija.
Ta koalicija je javno zavrnila napotitev kopenskih sil, je pa v Irak napotila vojake za usposabljanje tamkajšnje vojske.
Letalske napade dejansko izvaja manj kot ducat članic koalicije. V iztekajočem se letu je bilo zračnih napadov skupaj okoli 8300, pri čemer so jih 80 odstotkov izvedle ZDA.
Tako v Iraku kot v Siriji letalske napade izvajajo ZDA, Francija, Kanada, Avstralija in Jordanija, od danes pa tudi Velika Britanija. V napadih na Sirijo, ne pa na Irak, sodelujejo Savdska Arabija, Bahrajn, Združeni arabski emirati in Turčija. Napade na Irak, ne pa na Sirijo, pa izvajata Danska in Nizozemska.
ZDA so poleg 3500 vojakov v Irak v Sredozemlje poslale tudi letalonosilko Harry S. Truman. Obenem naj bi tako v Irak kot v Sirijo napotile najmanj 200 pripadnikov posebnih enot.
Od terorističnih napadov v Parizu 13. novembra boj proti IS še posebej krepi Francija. Mobilizirala je 3500 vojakov in v vzhodno Sredozemlje poslala letalonosilko Charles de Gaulle, s čimer je potrojila zmožnosti letalskih napadov.
Turčija je prve letalske napade v okviru koalicije sprožila 28. avgusta, ob tem pa ZDA dovolila uporabo strateškega oporišča v Incirliku.
Kanada se namerava odpovedati letalskim napadom, naj pa bi okrepila sedanjih 69 pripadnikov posebnih sil, ki so trenutno nameščeni v iraškem Kurdistanu.
Nemčija je na usposabljanje kurdskih sil v Iraku poslala okoli 100 vojakov, za sodelovanje v letalskih napadih v Siriji pa naj bi jih poslala do 1200, med drugim na krovu fregate, ki bo spremljala francoski Charles de Gaulle, ter na izvidniških in letalih za oskrbo z gorivom.
Rusija, ki je ključna zaveznica režima v Damasku, letalske napade v Siriji izvaja od 30. septembra letos, potem ko je na območju vse od poletja krepila vojaško navzočnost.
Vodene rakete je v Sirijo izstreljevalo tudi njeno ladjevje v Kaspijskem morju. Moskva poziva k oblikovanju velike protiteroristične koalicije, sicer pa naj bi po poročanju ruskih medijev v Sirijo poslala tudi okoli 2000 vojakov.
ZDA in zaveznice so Rusijo obtoževale, da napada predvsem nasprotnike sirskega režima, namesto IS. Napade na IS je Moskva okrepila po napadih v Parizu in strmoglavljenju ruskega potniškega letala nad Sinajem, a še vedno cilja tudi druge skupine. Rusija, Iran, Sirija in Irak si od septembra izmenjujejo obveščevalne podatke.
Ko gre za Iran, tamkajšnji šiitski režim podpira oblasti v Damasku, pa tudi v Bagdadu. V Sirijo je poslal svoje elitne sile, revolucionarno gardo. V Siriji in Iraku naj bi bilo skupaj okoli 7000 iranskih vojakov.
V Siriji pa se na strani režima proti IS bori tudi libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah. Na tleh naj bi bilo med 5000 in 8000 njegovih borcev.
