Kot je ugotavljal Brglez, naraščajoča medijska izpostavljenost težkih oblik gospodarske kriminalitete ter vpletenost znanih osebnosti iz javnega življenja in nosilcev družbene moči v sodne postopke v zadnjem času ustvarjata vse večji pritisk javnosti na pravosodne organe, vključno s tožilstvom.
"Soočeni z na trenutke že senzacionalističnim seznanjanjem s finančnimi, gospodarskimi in drugimi malverzacijami ter mahinacijami javnost od tožilstev pričakuje ne le hitrih rešitev, marveč tudi točno določene rezultate. Včasih se zato zdi, da javna sfera svojo obtožnico in sodbo spiše, še preden se pristojne institucije in organi do zadeve sploh opredelijo," je povedal Brglez.
Kot je dodal, se odstopanje od mnenja javnosti tako razume kot napaka, za katero bi morali tisti, ki so jo zagrešili, nemudoma odgovarjati.
Brglez je sicer ugotavljal, da se slovenska tožilstva in njihovi zaposleni takšnim pritiskom znajo zoperstaviti, pri čemer temeljno vodilo tožilskega dela ostaja imperativ pravne države.
"Naloga tožilcev ni zadovoljiti apetit javnosti po maščevanju ali manipulirati z resnico. Njihova dolžnost je zagotavljati, da se funkcija kazenskega pregona izvaja izključno pod pogoji in na način, kot to določa zakon, zato ocenjevanje verjetnosti končnega izida, morebitnega položaja obdolženca in odziva javnosti ne more in ne sme biti merilo odločitev o uvedbi pregona," je poudaril predsednik DZ.
Odločitve, ki jih sprejemajo tožilstva, morajo sicer vedno predstavljati rezultat skrbne presoje vsakega posamičnega primera in preudarne uporabe veljavnega pravnega okvira, za kar si morajo tožilci prizadevati vsakodnevno in tudi prevzeti odgovornost. Po drugi strani pa odločitve, ki so strokovno pravilne in utemeljene, v javnosti ne bi smele biti omalovaževane in zaničevane zgolj zato, ker morda komu niso všečne, je dodal Brglez.
"Temu smo žal priča vse prevečkrat, pogosto tudi s strani vidnih in izpostavljenih nosilcev družbene moči, bodisi kadar se sami ali pa kadar se njihovi politični zavezniki znajdejo v kolesju kazenskega pravosodja," je ugotavljal. Takšnemu krivičnemu in škodljivemu odnosu pa se je po njegovih besedah treba zoperstaviti, toliko bolj, če predstavlja poskus pritiska in vpliva na vsebino odločitev.
Podobno je izpostavil tudi generalni državni tožilec Zvonko Fišer. Poudaril je pomen kakovostnega in profesionalnega tožilskega dela, pri čemer pa se je treba zavedati, da je kakovost tega dela izmuzljiva kategorija. Prav zato "smo prizadeti, če se kakovost zamenjuje s količino in s hitrostjo ali se meri navidezna kakovost".
"Naše delo je mogoče komentirati in tudi kritizirati, toda ostro je treba ločevati strokovno kritiko od nespoštovanja ali pozivanja k nespoštovanju odločitev, zlasti odločb sodišč," je dodal Fišer.
Zbora tožilcev so se med drugimi udeležili ministra Goran Klemenčič in Vesna Györkös Žnidar, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in predsednik protikorupcijske komisije Boris Štefanec.
