c S
EU: Financiranje in birokracija med glavnimi težavami malih podjetij v Sloveniji 19.11.2015 13:04 Luxembourg, 19. novembra (STA) - Velik obseg sive ekonomije, zapoznela plačila in različne vrste davkov močno obremenjujejo podjetja, ugotavlja letošnje poročilo o izvajanju akta za mala podjetja za Slovenijo. Med nujnimi ukrepi omenja krepitev alternativnih mehanizmov financiranja ter zmanjšanje zapletenosti upravnih postopkov. Na ravni EU medtem prihajajo dobre novice.

Na večini področij, ki jih pokriva akt za mala in srednja podjetja, je naša država sicer blizu povprečja EU. Nekaj točk pa je posebej problematičnih.

Tako "kljub nedavnim prizadevanjem in izboljšavam" država še vedno ni dosegla povprečja EU na področju dostopa do financiranja; naš rezultat na tem področju je tretji najslabši v EU.

Lani je skoraj 40 odstotkov anketirancev iz Slovenije opozorilo na poslabšanje dostopa do javne finančne podpore, vključno z jamstvi. To je osem odstotnih točk več kot leto prej in skoraj dvakrat več od povprečja EU.

Tudi glede pripravljenosti bank do zagotavljanja posojil malim in srednjim podjetjem je Slovenija med zadnjimi štirimi državami EU. Trend slabšanja pogojev se je lani sicer prekinil, kljub temu pa so banke lani približno 26 odstotkom malih in srednjih podjetij zavrnile vloge za posojila ali pa so jim kredit ponudili po nesprejemljivih pogojih. V celotni EU je o tem poročalo 17 odstotkov podjetij.

Okrepiti je treba alternativne mehanizme financiranja, navaja poročilo, ki pri tem posebej omenja javno-zasebna partnerstva. Nepripravljenost bank na kreditiranje pa bi lahko reševali z ustanovitvijo urada za neodvisno preverjanje kreditne sposobnosti malih in srednjih podjetij, ki jim bančna posojila niso bila odobrena.

Prav tako Slovenija za povprečjem EU zaostaja na področju odzivne uprave. 75 odstotkov slovenskih malih in srednjih podjetij namreč meni, da zapletenost upravnih postopkov otežuje njihovo poslovanje (povprečje EU je pri 63 odstotkih).

Slovenija je tako ena od petih držav EU z največ obremenitvami v zvezi z izpolnjevanjem upravnih zahtev, na primer glede dovoljenj, predpisov in poročanja, čeprav poročilo priznava, da se njen rezultat od leta 2009 izboljšuje.

Na področju odzivne uprave bodo tako nujne izboljšave v smeri zmanjševanja upravne zapletenosti in upravnih bremen, boja proti korupciji in povečanja učinkovitosti javne uprave, opozarja EU.

Dokončati je treba tudi nadgradnjo infrastrukture, potrebne za celovit prehod na e-naročanje. Slovenija namreč zaseda zadnje mesto med članicami EU glede deleža malih in srednjih podjetij, ki oddajo svoje ponudbe prek elektronskega sistema javnih naročil.

Spodbudno je sicer dejstvo, da v primerjavi s povprečjem EU večji delež slovenskih malih in srednjih podjetij sodeluje pri javnih naročilih; prejmejo tudi večji delež skupne vrednosti oddanih javnih naročil.

V Sloveniji sicer mala in srednje velika podjetja ustvarijo 63 odstotkov celotne dodane vrednosti in zagotavljajo okoli 73 odstotkov vseh zaposlitev. Dodana vrednost malih in srednjih podjetij se je v zadnjih petih letih povišala za skoraj 10 odstotkov, medtem ko je število zaposlenih za sedem odstotkov upadlo.

Napovedi za naprej so neenotne. Tako naj bi se dodana vrednost malih in srednjih podjetij v obdobju od 2014 do 2016 povišala za okoli tri odstotke, medtem ko se bo zaposlenost predvidoma zmanjšala za 0,6 odstotka.

Akt za mala podjetja je pobuda EU v podporo malim in srednjim podjetjem, ki vsebuje sklope ukrepov politik na različnih področjih. Pregledi napredka pri izvajanju akta so objavljeni vsako leto, njihov cilj pa je izboljšati razumevanje najnovejših trendov in nacionalnih politik, ki vplivajo na mala in srednja podjetja.

Kristin Schreiber iz Evropske komisije je na skupščini evropskih malih in srednjih podjetij v Luksemburgu sicer poudarila, da je od sprejetja akta za mala podjetja leta 2008 napredek na tem področju očiten, vendar pa smo pri implementaciji zastavljenih politik še vedno daleč od konca poti. S stanjem nikakor še ne moremo biti zadovoljni.

Vendar pa letno poročilo za lani prvič v več letih prinaša dobre novice. "Mala in srednja podjetja v EU širijo poslovanje in tudi zaposlujejo," je poudarila Schreiberjeva. Prvič v šestih letih so lani tako mala in srednja podjetja zabeležila neto prirast delovnih mest, in sicer je bila rast števila zaposlenih 1,2-odstotna.

Po državah članicah so sicer rezultati različni. Med najbolj uspešnimi je Costas Andropulos iz Evropske komisije izpostavil Avstrijo, Belgijo, Nemčijo, Luksemburg, Malto, Švedsko in Veliko Britanijo. Na drugi strani na dnu lestvice kot najbolj problematični ostajajo Ciper, Grčija in Italija.