Proračunski prihodki so v letu 2016 načrtovani v višini 8,7 milijarde evrov, odhodki pa bodo z 9,5 milijarde evrov za približno 320 milijonov evrov manjši kot letos. Proračunskega primanjkljaja bo tako 839,3 milijona evrov oz. 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je najnižji primanjkljaj po začetku krize.
Primanjkljaj je za 50 milijonov evrov večja od prvotnih načrtov vlade. "Edini razlog za povečanje so migracijski tokovi, zaradi katerih se zagotavlja dodatnih 123 milijonov evrov pri finančnem ministrstvu," je v ponedeljek poslancem pojasnil predsednik vlade Miro Cerar.
Predlog proračuna za leto 2016 je po oceni Evropske komisije skladen z zahtevami v okviru pakta za stabilnost in rast. Slovenija lahko naslednje leto pričakuje ustavitev postopka zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, če bo ta letos ustrezno odpravljen, so v torek sporočili v Bruslju.
V letu 2017 bodo prihodki ostali na približno enaki ravni kot leta 2016, odhodki pa naj bi se zmanjšali še za približno 110 milijonov evrov na 9,4 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj je tako načrtovan v višini 717,8 milijona evrov, kar je 1,74 odstotka BDP. Ali bo potrebno zagotoviti dodatna sredstva za kritje stroškov begunske krize tudi v letu 2017, bo vlada ocenila jeseni.
Vlada je pri pripravi svojega prvega dvoletnega proračuna sledila cilju, da se nadalje spodbuja gospodarska rast, tudi s spodbujanjem javne potrošnje. Cerar je ob začetku obravnave v DZ poslance spomnil, da se povečuje masa za plače in prispevke zaposlenih v javnem sektorju, sproščajo se nekateri varčevalni ukrepi s področja socialnega varstva in družinskih prejemkov, v letu 2016 bo prišlo do izredne uskladitve pokojnin.
Vlada namerava na srednji rok doseči izravnan strukturni saldo, kar ji narekuje tudi poleti sprejeti zakon o fiskalnem pravilu. Dinamika zniževanja proračunskega primanjkljaja je takšna, da bomo lahko ta cilj dosegli, je poslancem povedal finančni minister Dušan Mramor. Proračunski primanjkljaj v letu 2015 je ocenil na 3,58 odstotka BDP.
Prioritete vlade v prihodnjih dveh letih so varnost ljudi in premoženja, zdravje, pravosodje, infrastruktura in izobraževanje. Povečujejo se predvsem sredstva za policijo, vojsko, upravo za zaščito in reševanje ter ministrstvo za pravosodje, manj denarja pa se namenja za ukrepe na področju trga dela, saj se stopnja brezposelnosti zmanjšuje.
Glasovanje o proračunskih dokumentih je na balkonu velike dvorane državnega zbora spremljala množica županov, ki se ne strinjajo s sredstvi, ki so odmerjena za izvajanje zakonsko določenih nalog občin. V proračunu je za financiranje delovanja občin zagotovljenih dovolj sredstev, če povprečnina znaša 522 evrov na prebivalca, kar pa reprezentativna združenja občin zavračajo kot absolutno premalo.
Je pa vladi uspelo doseči dogovor s sindikati glede plač v javnem sektorju - del varčevalnih ukrepov se bo v letu 2016 sprostil, del pa ohranil. To vprašanje so sicer izvzeli iz zakona o izvrševanju proračuna in ga prestavili v poseben zakon. V proračunu je upoštevana tudi izredna uskladitev pokojnin v začetku leta 2016.
V letu 2015 se zaključuje sedemletno črpanje EU sredstev in v novem programskem obdobju bo imela Slovenija na voljo 3,2 milijarde evrov, kar je 900 milijonov evrov manj kot v prejšnjem. Zato je bila vlada ob razpravi DZ deležna kritik, da se zmanjšujejo sredstva za investicije.
DZ je predlog proračuna obravnaval v ponedeljek in torek, ko so opozicijski poslanci opozarjali, da je vladi pri pripravi proračuna zmanjkalo vizije in strategije, zato prebivalci in gospodarstvo ne vedo, kakšno življenje jih čaka, niti kakšne so perspektive za mlade.
Nepovezana poslanka Alenka Bratušek je ocenila, da sta pred nami dve leti brez razvoja in napredka, saj se investicijska vlaganja opazno zmanjšujejo. Andrej Šircelj (SDS) je spomnil tudi na vse bolj aktualno vprašanje varnosti in vprašal, ali bo dovolj denarja za policijo in za obrambo.
V ZL in NSi menijo, da bi se lahko vlada potrudila najti več proračunskih prihodkov. Luka Mesec (ZL) je predlagal višjo obdavčitev, denimo kapitala in tistih z najvišjimi plačami. Po mnenju Jožefa Horvata (NSi), ki je vlado opomnil, da je treba denar najprej ustvarjati in šele potem deliti, pa bi lahko do več denarja prišli z odprtjem novih 60.000 delovnih mest, vendar dobro plačanih.
Nasprotno so bili poslanci koalicije z načrti vlade zadovoljni. V DeSUS so pozdravili izredno uskladitev pokojnin v letu 2016, v SMC so izrazili zadovoljstvo, da počasi ugaša potreba po varčevalnih ukrepih. Matjaž Han (SD) je proračunske dokumente označil za okvir, v katerem se lahko začrta pot ustvarjanja in ne le pot prilagajanja.
