Pod dogovorom sicer ni podpisov vseh 40 reprezentativnih sindikatov, a jih je k podpisu pristopilo dovolj, da se ta uveljavi. Podpise je namreč prispevalo 26 sindikatov, torej nekaj več od zahtevane večine.
Ključne rešitve iz dogovora se bodo uveljavile skozi spremembe zakonodaje v državnem zboru in tudi kolektivnih pogodb. Tako so danes poleg dogovora podpisovali tudi aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor in h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti.
Koalicija pa naj bi na podlagi dogovora pripravila dopolnila k predlogu zakona o ukrepih na področju stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju, ki je v sklopu proračunskih dokumentov že vložen v parlamentarni postopek. Prav zaradi tega je pristojni parlamentarni odbor obravnavo zakona danes preložil na prvi možni prosti termin, ki bo najverjetneje v petek ob 8. uri.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ob podpisu dogovora in spremljajočih dokumentov dejal, da so s tem uspeli zagotoviti, da bo v letu 2016 po eni strani državni proračun stabilen, po drugi strani pa bodo javni uslužbenci začeli počasi pridobivati tudi na plačilu za svoje delo. Meni namreč, da je treba gospodarsko rast deliti z vsemi.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj pa je poudaril, da zanje dogovor na simbolni ravni pomeni konec varčevalnega obdobja, kajti s tem dogovorom javne uslužbenke in uslužbenci prvič po dolgih letih izboljšujejo svoj položaj. S prizadevanji za izboljševanje položaja zaposlenih v javnem sektorju pa nameravajo nadaljevati tudi na pogajanjih, ki jih bodo začeli v januarju.
Z dogovorom so za leto 2016 določili višji, čeprav še nekoliko znižan regres. V polni višini ga bodo dobili zaposleni do vključno 30. plačnega razreda. Ostalim bo pripadlo 350 evrov več kot letos. Zadnje znižanje plačne lestvice, po kateri so osnovne plače javnih uslužbencev nižje od pol do blizu pet odstotkov, bo prenehalo veljati s septembrom.
Premije dodatnega pokojninskega zavarovanja se bodo izplačevale tako kot letos: v prvi polovici leta v višini desetih odstotkov, nato do konca oktobra v višini 15 odstotkov in zatem do konca leta v višini 30 odstotkov. Redna delovna uspešnost se tudi v letu 2016 ne bi izplačevala, ostajajo omejitve pri izplačevanju delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.
Za eno leto se podaljšujejo še nekateri ukrepi iz zakona za uravnoteženje javnih financ, in sicer prenehanje pogodbe o zaposlitvi za javne uslužbence z izpolnjenimi pogoji do starostne pokojnine, omejitev letnega dopusta na 35 dni in nekatere omejitve pri sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb.
Poleg tega so se z dogovorom obvezali, da se bodo o postopnem sproščanju preostalih ukrepov in okviru za rast mase stroškov dela v javnem sektorju v obdobju 2017-2019 pogajali v začetku prihodnjega leta, pri čemer naj bi bil dogovor sklenjen najkasneje do konca aprila 2016.
Finančni minister Dušan Mramor pa je danes v Bruslju že napovedal, da bo dogovor s sindikati zahteval še določene dodatne ukrepe, ker gre preko tistega, kar je predvideno v proračunu. V proračunu je namreč predvideno 2,8-odstotno povečanje mase za stroške dela, medtem ko dogovor dosega okoli 3,47 odstotka.
Po njegovih zagotovilih je dogovorjeno, da bodo to razliko privarčevali pri drugih stroških v javnem sektorju, "tako da bo dejansko povečanje točno tako, kot je načrtovano v proračunu, in to je 2,8 odstotka". Pri tolikšen povečanju so vsi cilji, ki so si jih zastavili za leto 2016, izpolnjeni, je še zatrdil minister.
Med tistimi, ki so se izrekli proti podpisu, so Sindikat ministrstva za obrambo, Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije, Sindikat vojakov Slovenije in Konfederacija slovenskih sindikatov, pa tudi Sindikat zdravnikov družinske medicine Slovenije - Praktikum in Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije - Fides.
V sindikatu gasilcev so od samega začetka pogajanj nasprotovali kakršnimkoli posegom v dogovor med vlado in sindikati, ki so ga podpisali decembra lani in po katerem bi se morali z letom 2016 sprostiti varčevalni ukrepi.
Za Sindikat ministrstva za obrambo dogovor ni sprejemljiv, ker iz njega ni razvidna jasna zaveza vlade, ki bi pripomogla k odpravi nepravilnosti, na katere opozarjajo že dlje časa, med drugim pri dodatku za pripravljenost na delo na določenem kraju in obračunavanju potnih stroškov.
V Fidesu ocenjujejo, da se vsako leto ponavlja ista zgodba, hkrati pa ni država v vseh teh letih naredila nobene reforme ne v zdravstvu ne v javni upravi, tako da bi ji s tem podpisom dali neke vrste legitimnost. Podobno menijo v sindikatu Praktikum, kjer nasprotujejo predvsem "takšnemu načinu pogajanja, kjer se tako različne poklicne skupine enotno pogajajo, kljub temu da niti približno niso v istem čolnu".
Prav tako podpisa niso prispevali v Sindikatu vojakov Slovenije in Konfederaciji slovenskih sindikatov, katerima predseduje Gvido Novak. Po njegovih besedah konfederacija, ki je 21. septembra dobila reprezentativnost, v pogajanja sploh ni bila vključena. Novak je zato napovedal sodno izpodbijanje dogovorjenih rešitev, ker jim ni bilo omogočeno, da bi na pogajanjih sodelovali kot tretja pogajalska skupina.
K podpisu danes ni pristopil niti Sindikat policistov Slovenije. Najprej bo namreč počakal na odgovor vlade na njihove stavkovne zahteve, ki se nanašajo na ločeno reševanje reševanja anomalij, razmerij plač in drugačne ureditve pogodbe o povračilu prevoznih stroškov.
