c S
Davčna reforma sprejeta do konca leta, do nepremičninskega davka postopno 06.11.2015 15:17 Ljubljana, 06. novembra (STA) - Vlada namerava napovedane spremembe davčnih zakonov poslati v DZ še ta mesec, da bodo lahko uveljavljene v začetku leta 2016. Šle bodo v smeri razbremenitve obdavčitve dela, a četrti dohodninski razred ostaja, je povedal finančni minister Dušan Mramor. Nepremičninski davek se bo uvajal postopno, v nekajletnem prehodnem obdobju.

Davčni paket, o katerem se je ta teden dogovorila koalicija, predvideva na eni strani večjo davčno obremenitev tam, kjer je ta zdaj izjemno nizka, po drugi strani pa razbremenitev stroškov dela, je povedal Mramor. "Razbremenitev bo v obliki davčno ugodnejšega izplačila uspešnosti zaposlenih, ki bo izplačana na podlagi poslovnega uspeha gospodarskega subjekta, pri katerem so zaposleni," je pojasnil.

Po predlogu bodo določena izplačila za uspešnost oproščena obračuna socialnih prispevkov, v osnovi za obračun dohodnine pa se bodo vštevala le v določenem znesku oz. bo obdavčen le del izplačila. "Podjetjem in podjetnikom posameznikom dajemo možnost, da razbremenijo stroške dela za tiste, ki so najbolj produktivni in največ prinesejo k uspešnosti poslovanja," je obljubil Mramor.

Osnova za skupni obseg izplačila za uspešnost, ki bo davčno razbremenjeno, bo določena na podlagi deleža dobička podjetja. Komu se bo ta uspešnost izplačevala, bodo določila podjetja vnaprej, veljala pa bodo za zaposlene in ne za tiste z individualnimi pogodbami ali za lastnike, je povedal. Določena bo tudi višina izplačila za uspešnost, ki ga bo lahko posameznik prejel pod ugodnejšimi pogoji, in sicer se predlog giblje med 5000 in 9000 evrov.

V zameno za izpad proračunskih prihodkov se je koalicija dogovorila o ohranitvi četrtega dohodninskega razreda, od katerega se letno v proračun steče 16 milijonov evrov, ter spremembah pri dohodku od pravnih oseb, možne so tudi spremembe obdavčitve določenih dohodkov iz kapitala. Spremembe dohodninske lestvice niso predvidene.

"Efektivna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb se bo povečala," je povedal Mramor. Ta je zdaj nominalno pri 17 odstotkih, vendar je efektivna davčna stopnja po njegovih besedah le malo več kot 11-odstotna. Vlada načrtuje tudi znižanje nekaterih olajšav pri obdavčitvi podjetij. "Imamo 19 olajšav, ki pa k rasti BDP ne prispevajo, zdaj bomo dali tja, kjer ekonomski učinek zagotovo bo," je poudaril. Davčni paket naj bi bil pripravljen za javno obravnavo v desetih dneh, nato ga bo vlada po kratki javni obravnavi poslala v DZ, pričakuje Mramor.

V tem paketu pa še ne bo davka na nepremičnine. Spremembe obdavčitve nepremičnin bodo izvedene postopno, in sicer bi lahko do končnih rešitev pri obdavčitvi nepremičnin na osnovi njihove vrednosti prišli v letu 2019 ali 2020, je ocenil Mramor. Do tedaj naj bi uredili evidence ter sprejeli zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, stvar dogovora pa je še, ali se bo zaračunavanje davka od nove osnove prešlo za vse nepremičnine hkrati ali pa po delih. Za razliko od zakona o davku na nepremičnine izpred dveh let, ki je padel na ustavnem sodišču, bodo zdaj ti prihodki v celoti ostali občinam.

Glede proračuna za prihodnji dve leti je sicer še nekaj neznank, med drugim glede mase stroškov dela zaposlenih v javnem sektorju, sredstev za občine ter stroškov obvladovanja begunske krize. Slednji so letos do konca oktobra evidentirani v višini 5,1 milijona evrov, za prihodnje leto jih vlada za zdaj načrtuje v višini 123 milijonov evrov. "Do te ocene je bilo zaradi nepredvidljivosti razmer zelo težko priti," je priznal Mramor, prav tako bi lahko bilo zelo optimistično pričakovanje o 73 milijonih evrov pomoči Sloveniji iz proračuna EU. Sicer se nadejamo še nekaterih drugih tujih donacij.

A vseeno vidi to kot spodbudo za pogajanja z Evropsko komisijo in ostalimi članicami, da se poleg sredstev za izvajanje azilne politike več denarja nameni tudi za obvladovanje toka beguncev čez tranzitne države. Slovenija v vsakem primeru vztraja, da mora biti pomoč za obvladovanje begunske krize dodatna k že odobrenim sredstvom nove finančne perspektive.

Slovenija za zdaj po ministrovih besedah lahko računa vsaj na okoli 10 milijonov evrov iz proračuna EU, zaprosila pa je tudi za nepovratna sredstva Razvojne banke Sveta Evrope, pri čemer so v zadnjih dneh dobili indikacijo, da bi Sloveniji lahko odobrili 1,5 milijona evrov že v prihodnjem tednu.

Slovenija si je sicer z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu začrtala, da do 2020 strukturno izravna javne finance. Štiriletno obdobje zniževanja strukturnega primanjkljaja pa državi po ministrovih besedah omogoča, da to stori, ne da bi dušila gospodarsko rast. "Nobenega uravnoteženja javnih financ ne more biti brez ustrezne gospodarske rasti," je bil jasen Mramor.

A po drugi strani tudi uspešna stabilizacija javnih financ pozitivno vpliva na gospodarsko sliko. "Naše bonitetne ocene rastejo, naše obrestne mere primerjalno padajo, dostop do finančnih virov za državo in gospodarstvo se stalno izboljšuje, kar pomeni, da nam že javnofinančna konsolidacija sama po sebi zagotavlja boljše poslovno okolje," je pojasnil.

Minister se je v luči srednjeročnih načrtov dotaknil tudi strukturnih reform. Analiza zdravstvenega sistema ob pomoči Svetovne zdravstvene organizacije je zaključena. Ta med drugim poziva, da Slovenija v času kriz čim bolj nevtralizira upad prihodkov od prispevkov za zdravstveno zavarovanje. "Kako to narediti, je veliko načinov. Dogovorov o tem še ni," je dejal minister.

Na pokojninskem področju pa je, tako Mramor, jasno, da bi spremembe morale iti v smer podaljšanja pokojninske dobe. "Efektivna upokojitvena starost je zaradi sicer dobrih trendov na področju podaljševanja življenjske dobe za Slovenijo z vidika vzdržnosti pokojninskega sistema katastrofalna," je opozoril minister, ki je že pred časom po vzoru nekaterih evropskih držav predlagal vezavo upokojitvene starosti na gibanje pričakovane življenjske dobe.

Del te reforme morajo po njegovem biti tudi spremembe v visokem šolstvu, ki bi skrajšale dobo študija, ter ukrepi na trgu dela, da se čim bolj poveča število delovno aktivnega prebivalstva. Glede na demografska gibanja pa pokojninski sistem po Mramorjevem mnenju ne bo mogel temeljiti zgolj na solidarnostnem stebru, treba bo razvijati tudi druge stebre.

Minister je opozoril tudi na potrebo po povečanju učinkovitosti investicij iz javnih sredstev, še posebej ob njihovem upadu pri prehodu v večletno finančno obdobje 2014-2020. Spomnil je, da v Sloveniji za vsak evro javnih investicij BDP povečamo le za 0,7 evra, medtem ko je to v državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) 2,5 evra. Vlada se zato usmerja v dvig učinkovitosti investicij in povezovanje javnih ter zasebnih sredstev. "A do teh sprememb ne bo prišlo čez noč," je dodal.

V vsakem primeru pa bo v naslednjih letih treba trezno ravnati z vnovič pridobljeno ekonomsko suverenostjo, po tem ko naj bi Slovenija kmalu izšla iz postopka presežnega primanjkljaja. Opozoril je, da so z izboljšanjem gospodarske slike Slovenije in zmanjšanim pritiskom finančnih trgov na državo želje in pričakovanja na vseh področjih izjemno narasli in jih je zato težko brzdati. V tej luči je zatrdil, da bomo morali v Sloveniji še "dokazati, da znamo odgovorno ravnati z ekonomsko suverenostjo, ko odločitve sprejemamo sami in ne evropske institucije ter ultimati finančnih trgov".

O apetitih pa je v javnosti pogosto govora tudi, ko gre za korporativno upravljanje državnega premoženja. V zadnjem času so bile najbolj odmevne menjave v vodstvu SDH in DUTB. Glede nedavnega imenovanja nove uprave SDH je povedal, da so smernice OECD povsem jasne, z njimi pa je razmejena pristojnost različnih akterjev pri korporativnem upravljanju.

Država imenuje nadzorni svet, ta pa ima odgovornost, da doseže cilje, ki jih država kot lastnik zastavi. Zakon o SDH natančno opredeljuje korake za polno delovanje holdinga, z imenovanjem nadzornega sveta pa se je vloga vlade glede na trenutne okoliščine končala, je dejal Mramor. "Če bi vlada posegala v imenovanje uprave, potem nadzorni svet ne bi mogel biti odgovoren, tudi premoženjsko, za cilje, ki jih bo dosegala uprava," je ponazoril. "Očitno je še vedno popolna zmeda v javnosti, kaj je odgovornost koga," je ugotovil minister.

Če pa SDH ne bi dosegal ciljev ali bi morebiti prišlo do nepravilnosti, pa vlada kot lastnik lahko poseže prek nadzornega sveta oziroma njegove eventualne zamenjave, je nadaljeval. "Ljudje imajo po mojem mnenju v glavah še vedno nek drug model korporativnega upravljanja, ki je nepregleden in popolnoma zamegljuje odgovornost. Temu ni več tako," je dodal Mramor in zatrdil, da vlada uveljavlja neodvisno, profesionalno in strokovno korporativno upravljanje. "Morda to nekatere moti," se je vprašal.

Za razliko od SDH pa gre v primeru DUTB za enotirni sistem upravljanja, kjer vlada imenuje neizvršne direktorje v upravnem odboru. Glede razrešitve dveh tujih vodilnih v DUTB je ponovil, da je zaupanje v nekdanjega predsednika upravnega odbora izgubil zaradi nespoštovanja politike prejemkov in zavajanja ministrstva za finance.

Kot je pojasnil, je vedel, da pogodbe še niso bile popolnoma usklajene s spremenjeno politiko prejemkov, a nekdanji neizvršni direktor mu je zagotavljal, da izplačila so. Iz dejanskih podatkov po reviziji računskega sodišča je bilo razvidno, da niti izplačila niso bila skladna z navodili vlade, veliko izplačilo bivšemu glavnemu izvršnemu direktorju v višini 114.000 evrov pa je bilo prikrito in je dejansko izničilo vladni ukrep za znižanje prejemkov.

V skladu s tem, da gre v primeru DUTB za enotirni sistem upravljanja, vlada zdaj išče kandidate za neizvršnega direktorja. "Imamo stike z nekaterimi res izjemnimi kandidati, predvsem s tujimi, in upam, da bomo dosegli njihovo privolitev v kandidaturo," je dejal minister. Kot je spomnil, je treba najti vsaj enega neizvršnega direktorja. Potreba po drugem pa se bo mogoče pokazala po mednarodnem razpisu za glavnega izvršnega direktorja. Trenutno te naloge začasno opravlja Imre Balogh, katerega status neizvršnega direktorja je zamrznjen.