c S

Izvolitev Slovenije v Svet za človekove pravice pričakovan uspeh

02.11.2015 07:56 New York, 31. oktobra (STA) - Slovenija je po daljšem času v sistemu ZN doživela opazen volilni uspeh, ko je pretekli teden dobila 179 glasov članic Generalne skupščine pri kandidaturi za članstvo v Svet za človekove pravice s sedežem v Ženevi. Slovenski diplomati pravijo, da gre za posledico ugleda države na tem področju in dobre kandidature.

Ko je Generalna skupščina ZN leta 2006 ustanovila Svet za človekove pravice kot nadomestilo za kritizirano Komisijo za človekove pravice, se Sloveniji na volitvah ni izšlo. Razlog je bil takrat političen, ker večina članic ZN ni hotela imeti v Svetu za človekove pravice preveč članic EU in Slovenija je v tretjem krogu izgubila proti Romuniji, ki je takrat še trkala na vrata EU.

Že na naslednjih volitvah leta 2007 pa je Slovenija brez težav dobila zadostno število glasov skupaj z Bosno in Hercegovino, med drugim tudi po zaslugi ZDA in nevladnih organizacij, ki so vodile kampanjo za obe državi, da ne bi bil izvoljena Belorusija. Na tokratnih volitvah kandidatura ni bila predmet spopada interesov drugih držav, izvolitev pa je olajšalo dejstvo, da sta za dva prosta sedeža iz vzhodnoevropske skupine sistema ZN kandidirali le dve državi.

Poleg Slovenije je bila to še Gruzija, ki je dobila dva glasova manj. Resna tekma je potekala le v okviru afriške skupine, kjer je bilo oddanih tudi največ glasov in Slovenija je za Togom, Etiopijo, Slonokoščeno obalo in Kenijo dobila največje število glasov. Na primer pet več od Nemčije, tri več od Švice in sedem več od Belgije, ki prav tako uživajo velik ugled na področju človekovih pravic. Čeprav so volitve tajne, pa se izid sklada z obljubami podpore pred volitvami, pri čemer ni dvoma, da so jih uresničile tudi vse velike sile.

Svet za človekove pravice je bil ustanovljen med drugim zaradi kritik na račun Komisije za človekove pravice, da v njej sedijo kršiteljice človekovih pravic, delo pa poteka občasno in bolj ali manj z levo roko. Z novo ustanovo nevladne organizacije niso dobile vsega, kar so si želele in o človekovih pravicah še naprej odločajo tudi države, ki jih redno kršijo.

Za izvolitev je namreč potrebna tudi dobra mera pragmatizma. Kljub temu se je stanje vidno popravilo, med drugim zaradi tega, ker Svet za človekove pravice zaseda skozi vse leto in po potrebi sklicuje tudi izredna zasedanja. Največja razlika pa je nov sistem Univerzalnega periodičnega pregleda (UPP), ki od vseh držav zahteva redno poročanje o položaju človekovih pravic doma in ukrepih, ki jih sprejemajo za izboljšanje.

Takšno razgaljanje umazanega perila je potem za določene države vsaj do neke mere dovolj nerodno, da sprejmejo določene ukrepe. Uvodna leta delovanja Sveta za človekove pravice, ko je bila Slovenija članica tudi kot predsedujoča EU in je sodelovala v pogajanjih za uskladitev idealov z realnostjo, so potekala v znamenju konstituiranja novega telesa, ki je imelo ambicijo postati eno od temeljnih za ZN in predvsem ustrezno nadomestilo za predhodno Komisijo.

Z leti se je pokazalo, da je Svet za človekove pravice z UPP bistven korak naprej od Komisije. Volitve vanj so sicer še vedno pomanjkljive predvsem, ko ni konkurence in se regionalne skupine med seboj vnaprej dogovorijo, koga bodo predlagale. Vzhodnoevropska skupina sicer ni ravno znana po sposobnosti vnaprejšnjega dogovarjanja in tokratne volitve so bile prej izjema kot pravilo, čeprav pa to ni v skladu z idealom, da morajo države tekmovati za članstvo tako, da so potem izvoljene le tiste, ki si to zaslužijo.

Glede na slabo izkušnjo iz leta 2006 in na nekaterih drugih volitvah kasneje se je Slovenija tokratne kandidature lotila organizirano in intenzivno ter dolgoročno. Tudi glede na to, kdo vse je lahko izvoljen v telo, ki bdi nad človekovimi pravicami po svetu, v ZN ni nobenega dvoma, da Slovenija nekako naravno sodi v Svet za človekove pravice, saj brez vsakega pretiravanja uživa ugled. Ker gre za eno od zunanjepolitičnih prioritet od nastanka države naprej, pa ima tudi ustrezna znanja, da lahko vpliva na uresničevanje temeljnih načel.

Begunska kriza, ki je preplavila dele Evrope, bo zanesljivo na dnevnem redu Sveta za človekove pravice v času slovenskega triletnega mandata in doslej ji v New Yorku in tudi drugje v sistemu ZN, če pustimo ob strani lokalno folkloro odnosov s sosednjimi državami, ni nihče očital kršitev načel. Slovenija bo zaradi lastne izkušnje veliko prispevala k razpravam in iskanjem rešitve v okviru Sveta za človekove pravice.

"Članstvo v Svetu za človekove pravice ni le neka čast, da smo vstopili v ta klub, ampak gre za resno odgovornost za krepitev položaja človekovih pravic po svetu. Svoj del odgovornosti nosi vsaka država in Slovenija se je odločila, da ga sprejme. Ocenjujem, da imamo na tem področju velik ugled in tudi izvolitev s 179 glasovi članic ZN predstavlja potrditev tega ugleda," je za STA izjavil veleposlanik pri ZN Andrej Logar, ki je kot veleposlanik v Ženevi Slovenijo zastopal v Svetu za človekove pravice v času prvega mandata.

Prioritete, za katere se bo zavzemala, pa je predstavila že med kandidaturo. To so napredovanje človekovih pravic v mednarodnih forumih in ustanovah, spolna enakost in zaščita najbolj ranljivih ter promocija človekovih pravic v razvojni, okoljevarstveni, poslovni in izobraževalni agendi.