c S
V DZ pobuda za zbiranje podpisov za referendum o dopolnitvi zakona o obrambi 29.10.2015 07:46 Ljubljana, 28. oktobra (STA) - Predstavniki Radia Študent so v DZ vložili več kot 3000 podpisov državljanov za začetek zbiranja 40.000 podpisov za zahtevo referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi. Pobudniki so zadovoljni, ker se s tem odpira možnost javne razprave o tej temi, nasprotniki pa jim očitajo nedržavotvornost.

Dopolnitev zakona o obrambi omogoča, da lahko DZ - če to zahtevajo varnostne razmere - na predlog vlade odloči, da pripadniki Slovenske vojske skupaj s policijo izjemoma pri širšem varovanju državne meje tudi opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.

Kot so prepričani pobudniki referenduma, se s tem dopolnilom begunce in nenadzorovane prehode državne meje izkorišča za militarizacijo slovenske družbe in države.

Matej Jankovič z Radia Študent je ob vložitvi podpisov v DZ opozoril, da politika o konkretnem problemu "ni bila sposobna izvesti konkretne javne razprave, pač pa je posegla v zakon in spremenila razmejenost policije in vojske".

Poudaril je še, da vojska že danes sodeluje pri aktivnostih policije na meji, zato meni, da vložitev pobude vojske ne omejuje pri njenem delu. "Treba pa je spremeniti dojemanje humanitarne krize, ki se dogaja na naši in na drugih mejah. Ne gre za varnostno krizo, gre za humanitarno krizo," je še izpostavil Jankovič.

Če bodo pristojne službe DZ ugotovile, da je pobuda vložena v skladu z zakonom, bo predsednik DZ v sedmih dneh o njej obvestil ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določil koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi za zahtevo za razpis referenduma. Potrebnih je najmanj 40.000 overjenih podpisov.

Ministrica za obrambo Andreja Katič je vložitev pobude pospremila z oceno, da vojska trenutno dobro sodeluje s policijo na podlagi obstoječega zakona o obrambi. "S tem členom, ki je bil predviden v dopolnjenem zakonu, je bilo mišljeno, da bo vojska samo še dodatna pomoč policiji. Verjetno bomo morali to pomoč policiji, če bo potrebna, zdaj zagotoviti drugače, ne s slovensko vojsko," je ministrica dejala za STA.

Po njenih besedah MNZ in vlada za zdaj ocenjujeta, da aktivacija novega člena še ni potrebna. "Lahko pa se stanje spremeni in to zna povzročiti tudi probleme," je dodala.

O tem, kako naprej, bo vlada po njenih besedah verjetno razpravljala v četrtek. "Ima pa že predvidene različne ukrepe, ki naj bi se stopnjevali. Sedaj pač eden izmed teh verjetno odpade," je ugotovila.

Predsednik DZ Milan Brglez je potezo pobudnikov referenduma obžaloval. Po Brglezovem mnenju bo glavna posledica morebitne neuveljavitve zakona to, da slovenska vojska ne bo mogla intenzivneje pomagati policistom na terenu, ki so zaradi neutrudnega dela že zdaj na robu svojih moči.

Kritike referendumske pobude prihajajo tudi iz poslanskih klopi. Večina poslanskih skupin jo ocenjuje kot nedržavotvorno in nerazumno, predlagatelje pa so spomnili na odgovornost pa tudi na izčrpanost policistov, ki bi jim vojska s pomočjo dodatnih pooblastil po dopolnitvi zakona lahko aktivneje pomagala pri varovanju meje v času begunske oz. migrantske krize.

Jankovič z Radia Študent je na očitke o nedržavotvornosti sicer odgovoril, da nista državotvorna niti zakon niti način, na katerega je bil sprejet.

V ZL pa so ocenili, da je dopolnitev zakona neprimerna in ustavno sporna, predvsem v tistem delu, s katerim se vojski omogoča tudi delovanje v notranjosti državnega ozemlja ter odpira pot za obvladovanje skupin in množic znotraj državnih meja. Poleg tega vlada ni ne sprejela ne opredelila jasnega kriterija, kdaj je mogoče uporabiti zakon, so opozorili v ZL.

Če bi se vlada Mira Cerarja na položaj z begunci resnično želela odzvati primerno, bi to lahko po mnenju ZL uredila z interventnim zakonom, ki bi bil uporabljen le enkratno, z jasnimi določili glede njegove uporabe.

Tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek, ki je dopolnitev zakona sicer podprl, je v izjavi za STA dejal, da bi morala vlada prisluhniti ocenam strokovnjakov glede smiselnosti sprejetih ukrepov ter začeti urejati zadeve na drugačen način. Prepričan je, da lahko ustrezna pooblastila vojski za pomoč policiji na meji podeli že po sedanji zakonodaji.

Zadnje ustavne spremembe referendumske ureditve sicer med drugim ne dopuščajo referenduma o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Ali vsebina dopolnitve zakona o obrambi sodi med to določbo, ni povsem enoznačno. O tem sicer odloči DZ.