c S

Slovenija s smrtjo Franceta Bučarja izgubila očeta ustave, demokrata in domoljuba

22.10.2015 08:05 Ljubljana, 21. oktobra (STA) - V 93. letu starosti je umrl predsednik prve demokratično izvoljene slovenske skupščine France Bučar. Ob smrti očeta slovenske ustave številni izpostavljajo njegov izjemen doprinos k suverenosti Slovenije in pomen njegove kritične misli za slovensko politiko in družbo. Izgubili smo velikega demokrata in domoljuba, poudarjajo.

Bučar je bil od vsega začetka med ključnimi ljudmi, ki so si prizadevali za samostojno Slovenijo. V znameniti 57. številki Nove revije leta 1987 je objavil svoj prispevek za slovenski nacionalni program, kasneje pa je bil pomemben svetovalec odbora za človekove pravice, zametka leta 1989 ustanovljene prodemokratične koalicije strank Demos.

Leta 1990 je bil na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji izvoljen v slovensko skupščino in bil nato izbran za njenega predsednika. V nastopnem govoru maja 1990 je med drugim dejal, da "s konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja".

Na čelu Skupščine Republike Slovenije je bil tudi med osamosvojitveno vojno in vse do leta 1992. Med drugim je predsedoval komisiji za pripravo nove slovenske ustave. Mnogim je iz tistega obdobja ostalo v spominu, kako je ob vroči razpravi o zamenjavi takratnega premierja Lojzeta Peterleta z besedami "mi tle ne boš afne guncal" v kleni gorenjščini z govornice odslovil poslanca Vitomirja Grosa.

Čeprav se je leta 1996 uradno upokojil, je ostal aktiven v političnem življenju in se je javno odzival na aktualne razmere v državi ter poteze slovenske politike, večkrat tudi kritično. V njegovih zadnjih nastopih v javnosti je bilo čutiti razočaranje nad smerjo, ki jo je ubrala Slovenija. V pogovoru za STA marca letos je med drugim dejal, da se "zadeve odvijajo zelo zelo drugače, kot pa smo si predstavljali ob osamosvojitvi".

Svoja razmišljanja je popisal v letos izdani knjigi Prelom, do katerega ni prišlo. Kot je takrat pojasnil, tako Slovenija kot celoten zahodni svet nujno potrebujeta prelom, ne vesta pa, kaj sploh prelomiti. Po njegovih besedah potrebujemo nov pogled na svet, ne pa za Zahod značilne zazrtosti v pretekle uspehe.

Na Bučarjevo slovo so se vrstili številni odzivi, tako z vrha slovenske politike kot tistih, s katerimi je soustvarjal slovensko politiko v času slovenske osamosvojitve.

Soglasno so mu priznali velike zasluge pri oblikovanju samostojne Slovenije. Izpostavili so njegovo načelnost, daljnovidnost in ga opisali kot prijatelja ter spoštovanega znanstvenika, misleca in politika, kot velikega Slovenca in Evropejca.

Predsednik republike Borut Pahor je v sožalju Bučarjevi družini zapisal, da ga bomo vselej doživljali kot enega od ustanovnih očetov slovenske demokracije in samostojne države. "Ta hip me spričo tega preveva žalost, a obenem čutim vznesenost, ker smo imeli dr. Franceta Bučarja," je dodal Pahor.

"Bil je velik domoljub, pogumen, srčen, širok. Bil je intelektualec in politik, predvsem pa človek z veliko začetnico," pa je zapisal premier Miro Cerar. Po njegovih besedah je Bučar s svojim življenjem, ki je bilo polno težkih preizkušenj, obogatil vsakega izmed nas.

Predsednik DZ Milan Brglez je dodal, da "danes v slovenskem narodu zeva velika izguba, kajti izgubili smo velikega domoljuba in velikega demokrata".

Prvi predsednik Slovenije Milan Kučan je v odzivu dejal, da je bil Bučar človek trdnih moralnih načel, ki jim je bil zvest ne glede na priložnosti, v katerih je poskušal in se trudil ta načela tudi uveljaviti. Po njegovem mnenju imamo Slovenci do Bučarja večji moralni dolg, kot smo ga izkazovali v zadnjih letih.

Da je Bučar pomembno sooblikoval slovensko pot v demokracijo in samostojno državnost, pa je poudaril predsednik osamosvojitvene vlade in evropski poslanec Lojze Peterle.

Tudi v poslanskih skupinah so se poklonili vlogi Franceta Bučarja v slovenski politiki, zlasti v procesu osamosvajanja Slovenije in snovanju slovenske ustave. Obenem so izpostavili, da je bil Bučar velik človek in demokrat ter konstruktiven kritik odraščanja naše države, ki bi moral biti v zgled tudi današnji politiki.

Državni zbor se je preminulemu predsedniku prve demokratično izvoljene slovenske skupščine Bučarju poklonil z minuto molka. V petek bo v njegov spomin tudi žalna seja DZ, v četrtek pa bo odprta žalna knjiga, v katero so se že danes lahko vpisovali tudi poslanci. Prav tako v četrtek bo žalna seja ljubljanskega mestnega sveta, kjer se ga bodo spomnili kot častnega občana.

Številni so poudarjali tudi Bučarjeve osebne kvalitete. Pravnik Peter Jambrek, ki skupaj z Bučarjem velja za očeta slovenske ustave, je denimo poudaril, da je bil izjemno inteligenten, visoko izobražen in globoko pošten Slovenec. Miran Potrč, ki je bil v času Bučarjevega predsedovanja skupščini vodja poslanske skupine, ga je označil za veliko avtoriteto, sociologinja Spomenka Hribar kot samosvojega znanstvenika in politika, bivši predsednik republike Danilo Türk pa kot strogega, a pravičnega profesorja.

Obžalovanje ob Bučarjevi smrti so izrekli tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pesnik in dramatik Veno Taufer, evropska komisarka Violeta Bulc, evropski poslanec Ivo Vajgl, kulturnik in politik Tone Peršak in drugi.