Kot so iz varuha sporočili konec septembra, na lastno pobudo obravnavajo problematiko delavcev, ki jih slovenski delodajalci napotijo na začasno delo v tujino, tam pa pogosto ostanejo brez plačila dela, prispevkov za socialno varnost, marsikdo ostane celo brez sredstev za pot domov. "Izkaže se, da gre v primeru takih delodajalcev pogosto za 'slamnata' podjetja," ugotavljajo pri varuhu.
Ob tem opozarjajo, da lahko lastniki teh podjetij pred odhodom delavcev v tujino brez težav pridobijo poseben obrazec (A1), s katerim delavec v tujini dokazuje, da je tudi tam še naprej zavarovan v sistemu socialnega varstva države, iz katere je napoten. O tem so tako že govorili s predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki s finančno upravo preverjajo možnost, da bi s povezovanjem različnih podatkovnih baz zagotovili, da bi lahko ta obrazec izdali le tistim delodajalcem, ki imajo plačane vse obvezne prispevke za socialno varnost. Celoviteje pa naj bi problem rešila dopolnitev obstoječih navodil ZZZS, ki bodo podlaga za sprejetje ustrezne vladne uredbe o pogojih napotitve delavcev v drugo državo članico EU.
V zvezi s problematiko se je varuh obrnil tudi na vlado, ki jim danes odgovarja, da se problematike kršitev prava EU, ki ureja pravila za napotitve delavcev na delo iz ene države članice EU v drugo državo članico EU, zaveda.
"Del napotitev delavcev iz Slovenije v druge države članice EU je posledica zlorabe slovenske zakonodaje in zakonodaje EU, ki ureja to področje, ter izrabe zakonskih praznin, še zlasti v primerih t. i. slamnatih podjetij. V praksi se izkaže, da izkoriščajo položaj Slovenije kot članice EU, da pod krinko prostega pretoka opravljanja storitev, državljanom tretjih držav (najpogosteje državljanom Bosne in Hercegovine) omogočajo delo v državah članicah EU (najpogosteje Nemčiji) brez delovnega dovoljenja v tej državi, ki bi ga ti državljani sicer zelo težko pridobili," ugotavlja vlada in dodaja, da gre za zapleteno in zahtevno problematiko, ki zadeva večje število resorjev, organov in zavodov.
Tudi oni največji problem vidijo v pomanjkljivem nadzoru nad izdajanjem obrazcev A1, a ker je področje koordinacije sistemov socialne varnosti med državami članicami EU v primarni pristojnosti EU, pravni akti EU pa se morajo na tem področju v vseh državah članicah uporabljati neposredno, Slovenija tega področja niti ne sme urejati z nacionalnimi predpisi, poudarjajo.
"V želji, da bi se ta problematika uredila, smo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sklicali že več sestankov z ministrstvi za finance in zdravje, ZZZS in finančno upravo, na zadnjem od njih pa so se dogovorili, da pristopijo k pripravi vladne uredbe, v kateri bodo uredili tista vprašanja o izvajanju evropskih uredb, ki jih sploh lahko. V prvi vrsti bodo določili organe, pristojne za nadzor, in organ, pristojen za izdajanje odločb ter opravljanje drugih nalog, ki so nujne za učinkovito izvajanje določb evropskih uredb EU, so navedli.
ZZZS pa so seznanili tudi z mnenjem vladne službe za zakonodajo, da uredbe EU neposredno nalagajo pristojnemu nosilcu, da pred izdajo obrazca preveri izpolnjevanje predpisanih pogojev za njegovo izdajo in da predstavljajo tudi neposredno in zadostno pravno podlago za morebiten preklic obrazcev. Pri Informacijskem pooblaščencu pa bodo preverili tudi, ali smejo neposredno povezati baze podatkov ZZZS in finančne uprave, kar je nujno za sprotno preverjanje, ali delodajalec izpolnjuje pogoje za pridobitev obrazca A1.
Vlada ob tem izpostavlja še, da si prizadeva, da nujna zaostritev preverjanja izpolnjevanja pogojev ne bo šla na škodo tistih delodajalcev, ki skladno s predpisi napotujejo svoje delavce na delo v druge države članice EU in od katerih so odvisna številna delovna mesta v Sloveniji.
