Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude je v uvodu ocenil, da je sodstvo v zadnjem času predmet številnih razprav v družbi, ki so se okrepile zlasti po objavi poročila Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) o ugotovljenih kršitvah človekovih pravic v državah članicah. A Ude je prepričan, da take "mehanične statistične ocene" ne povedo nič o sodstvu in da je treba analizirati samo vsebino kršitev.
Za objektivno oceno dela sodišč je po njegovem mnenju treba gledati tudi trende v sodstvu. "Vsi trendi v sodstvu trenutno kažejo, da se zaostanki zmanjšujejo in to kljub temu, da na sodišča prihaja vedno več zadev. Tudi sodne odločbe so vse bolj kakovostne," je dejal.
Predsednik Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša je ocenil, da so napadi, ki jih je deležno sodstvo, popolnoma "neodmerjeni in neselektivni". Sodstvo si po njegovih besedah želi kritike, "ne bomo pa nikoli pristali na neko pavšalno kritiko, ki se izčrpava zgolj v lastni rušilnosti".
Velik del kritik na sodstvo po njegovi oceni leti zaradi padca nekaterih sodb v nekaterih vidnih primerih gospodarskega kriminala. A pri tem vse krivde ne more prevzeti sodstvo, je poudaril. Treba se je vprašati, kje je odgovornost tistih, ki so takšne ljudje imenovali v vodstva družb, kje so bili njihovi nadzorni sveti in druge institucije, je dejal.
Nekdanji ustavni sodnik Lovro Šturm je ocenil, da si je sodstvo za nekatere kritike krivo samo, saj da navzven ni vedno dajalo videza neodvisnosti in nepristranskosti, ki sta dva izmed pogojev za ugled sodstva. Ob tem je opozoril na po njegovem mnenju nedopustne primere, ko se je Masleša sam imenoval v senat, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti v zadevi Patria in razpravo o odprtih zadevah na lanskih dnevih slovenskega sodstva. "Takšne zadeve vzbudijo dvome, ki jih je težko odpraviti," je dejal.
Nekdanji ustavni sodnik Franc Testen priznava, da sodstvo ima nekatere težave, nasprotuje pa temu, da se za kritiko sodstva uporablja napačne ali potvorjene podatke. Pred časom smo bili v medijih deležni izjav, da ima Slovenec 94 odstotkov možnosti, da uspe pred ESČP, kar seveda ne drži. Če upoštevamo število zadev, ki jih je obravnavalo ESČP in število pritožb, ki jim je ugodilo, je možnost za uspeh 3,6-odstotna, je dejal.
Moti ga tudi, da se je pred časom javno bralo imena sodnikov, ki naj bi kršili človekove pravice. "Zamislite si, da bi vsak teden pred bolnišnico brali imena zdravnikov, ki so jim umrli pacienti. To je nedopustno," je dejal.
"Odnos do pravosodja je nasilen. Že zgolj ena sodba sproži val kritik in pozivov, naj nekdo odstopi in ta odnos me skrbi," je menil tožilec na Specializiranem državnem tožilstvu Jože Kozina. Priznava pa, da pravniki v zadnjih 25 letih niso izpolnili pričakovanj ljudi, da bodo brzdali prepad med bogato elito in večino, ki se čuti vedno bolj nemočna.
V bran sodstvu je stopil tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic: "Naj redna sodišča sodijo še tako slabo, so edina, ki jih imamo, in še tako ostre kritike njihovih najslabših izdelkov morajo ostati v nekih mejah". Sam sicer slovenskemu pravosodju zameri predvsem "črne luknje v kakovosti pri odločanju v najtežjih strokovnih vprašanjih".
