Namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Alma Sedlar je na današnji okrogli mizi v organizaciji KPK in Društva novinarjev Slovenije izpostavila, da je porodniška faza Supervizorja minila, zato si po njenih besedah treba zastaviti vprašanje, kako naprej.
Na to vprašanje so odgovarjali predsednik KPK Štefanec, nekdanji predsednik KPK, danes pravosodni minister Klemenčič, informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik in strokovnjak za informacijsko varnost Matej Kovačič.
Supervizor je nastal v času, ko je KPK vodil Klemenčič. Supervizor je bila ideja, za katero so upali, da bo sprožila širše gibanje, ki bi spodbujalo k transparentnosti v družbi, je danes povedal Klemenčič. To je bilo po njegovi oceni deloma doseženo, v veliki meri pa ne.
Klemenčič priznava, da so vprašanje varstva osebnih podatkov nekoliko podcenjevali, a obenem verjame, da Supervizor v kontekstu delovanja KPK za objavo podatkov ni potreboval pravne podlage. Potreboval pa jo bo, če bo želel preživeti, je povedal nekdanji predsednik KPK.
Izpostavil pa je možnosti nadgradnje transparentnosti tudi na drugih področjih. Tako naj bi projekt zakonodajnega monitorja omogočil celovit vpogled v sled sprejemanja zakonodaje v Sloveniji, podobno pa Klemenčič načrtuje na pravosodnem resorju, kjer želi vzpostaviti t. i. Pravosodni supervizor, ki bi omogočil kontekstualno iskanje po sodnih odločitvah.
Prelesnikova je pojasnila, da se je težava začela z objavo honorarjev. Spomnila je, da je Univerza v Ljubljani podala prijavo o nezakoniti obdelavi osebnih podatkov.
S stališča uporabe javnega denarja podatki o honorarjih sicer niso bili osebni podatek, torej je bila objavljena informacija javnega značaja. Problematično pa je bilo, da je KPK te informacije pridobivala preko transakcijskih računov, ki pa so osebni podatek. Ob tem je zavrnila, da bi informacijski pooblaščenec KPK metal polena pod noge. "Zasebnost je plaha ptica," je dodala.
Tako Klemenčič kot Kovačič sta izpostavila problematiko nesorazmernosti pri objavi podatkov. Tako nikoli ni bil problem, če so bili objavljeni prejemniki socialne pomoči. "Problem je nastal, ko so bili objavljeni prejemniki honorarjev," je spomnil Kovačič in spodbudil dodatno razpravo na to temo.
Štefanec pa je izrazil upanje, da bo Supervizor tudi v prihodnje ostal v pristojnosti komisije. V sklopu aplikacije je med drugim napovedal projekt zajemanja e-računov, ki jih morajo od 1. januarja izdajati državni organi. Tako se bo mogoče prepričati, kateri so organi, ki s proračunskimi sredstvi ravnajo razsipno in kateri pazljivo, je pojasnil.
