V okviru multikonference Informacijska družba 2015, ki jo organizira Odsek za inteligentne sisteme na Institut Jožef Stefan (IJS), so v torek podelili podelili nagradi za najslabši in najboljši dosežek na področju informacijske družbe v minulem letu. Najboljši dosežek nagradijo z informacijsko jagodo, najslabši pa z informacijsko limono.
Informacijsko limono za primer, v katerem so še opazne pomanjkljivosti oz. so potrebne izboljšave s stališča informacijskih tehnologij, so podelili pomanjkljivi informatizaciji pravosodja. Zapisali so, da bi bilo treba na področju slovenskega pravosodja izboljšati kakovost uporabe informacijskih tehnologij.
Na Vrhovnem sodišču RS odgovarjajo, da so nad informacijo o podeljeni limoni, čeprav ni navedla institucije oziroma dela pravosodja, na katerega naj bi se nanašala, prav tako pa tudi ne konkretnega projekta, ki naj bi je bil deležen, izjemno presenečeni.
V sodstvu, ki je del pravosodja, namreč po navedbah vrhovnega sodišča že leta veliko pozornosti namenjajo vključevanju informacijskih tehnologij v delo sodnega sistema, s čimer želijo prispevati k dodatnemu poenostavljanju in skrajševanju sodnih postopkov.
"Prav tako resno obravnavamo vse argumentirane kritike in predloge za sistemske izboljšave. V želji po uporabi morebitnih ugotovitev pri našem delu s strani organizatorja nismo uspeli pridobiti temeljitejše obrazložitve nagrade. Verjamemo, da se podeljena nagrada zagotovo ne nanaša na informatizacijo sodstva," so zapisali.
Sodstvo je prvi pravni informacijski sistem vzpostavilo že leta 1986, le leto dni za Nemčijo, navajajo. Vrhovno sodišče nepretrgoma nadaljuje z razvojem in implementacijo informacijskih rešitev, ki v povezavi z organizacijskimi ukrepi prinašajo opazne učinke, zlasti pri času, kadrih in financah.
Danes se tako 97 odstotkov vseh zadev na slovenskih sodiščih spremlja oziroma obvladuje s pomočjo informacijskih sistemov, 52 odstotkov vseh zadev je vloženih po elektronski poti, 53 odstotkov vseh zadev pa se na prvi stopnji v celoti vodi v elektronski obliki.
Poleg tega je 96 odstotkov vseh predlogov za vpis v zemljiško knjigo vloženih po elektronski poti, zemljiškoknjižni postopek in izvršba na podlagi verodostojne listine pa se vodita zgolj še v elektronski obliki.
Sodstvo je po navedbah vrhovnega sodišča tudi vodilno med državnimi organi pri uporabi odprtokodnih rešitev, elektronskega vročanja, centralnega tiskanja in uporabe podatkovnih skladišč. To omogoča trenutne optimizacije sistemskega delovanja in visoke finančne prihranke, ki se merijo v milijonih evrov.
Dosežki informatizacije v slovenskem sodstvu so bili večkrat tudi mednarodno priznani, nazadnje s strani nemškega Združenja za uporabo informatike v sodstvu, kjer je Slovenija prejšnji teden kot častna gostja predstavila nekatere izmed svojih rešitev.
Vrhovno sodišče RS je za projekt Podatkovno skladišče sodstva in predsednikove plošče leta 2012 dobilo tudi posebno priznanje Sveta Evrope in Evropske komisije v tekmovanju za kristalno tehtnico v pravosodju, dve leti pred tem pa za projekt avtomatiziranega sistema izvršbe na podlagi verodostojne listine.