Klemenčič je namreč v skladu s svojimi pristojnostmi konec julija v urad predsednika posredoval pomilostitveno poročilo, a predlagal, da se prošnji za pomilostitev ne ugodi.
"Za negativno mnenje obstajajo povsem konkretni razlogi. Storjeno je bilo nadaljevano kaznivo dejanje s področja gospodarske kriminalitete, ki je prioriteta politike pregona kaznivih dejanj, priznanje obsojenca je že bilo ustrezno upoštevano pri izreku kazni (pogojna obsodba osmih mesecev s preizkusno dobo dveh let), kaznivo dejanje je bilo storjeno v zvezi s poslovnimi listinami Sportine, obsojenec pa je prošnjo za pomilostitev vložil zaradi njenega finančnega prestrukturiranja, edini učinek pomilostitve bi bil izbris obsodbe iz kazenske evidence pred zakonsko določeno rehabilitacijo, ki bi se sicer zgodila aprila 2016," so zapisali na ministrstvu.
Ob tem so poudarili, da je "vsakokratna odločitev o pomilostitvi izključna pravica predsednika republike, ki pri svojem odločanju ni vezan na mnenja drugih institucij, kot tudi ne na predlog ministra za pravosodje".
"Ministrstvo za pravosodje to pravico v celoti sprejema, spoštuje in z njo ne želi polemizirati. Vsak akt pomilostitve, ne glede na mnenja drugih - komisij, sodišč, tožilstev, ministrstev - je pravica in odgovornost predsednika republike," so še zapisali na ministrstvu.
Bajrović, ki je na začetku sojenja v zadevi Istrabenz priznal krivdo in dobil pogojno zaporno kazen, je za pomilostitev prosil sam. Pahor se je za pomilostitev na način, da se mu predčasno iz kazenske evidence izbriše pogojna obsodba, odločil "na podlagi nedvoumnih pozitivnih mnenj" pristojnih institucij, so prejšnji teden za STA povedali v uradu predsednika republike.
"Predsednik republike se je za obsojenčevo pomilostitev na način, da se mu predčasno iz kazenske evidence izbriše pogojna obsodba, odločil na podlagi nedvoumnih pozitivnih mnenj Specializiranega državnega tožilstva RS, Okrožnega sodišča v Ljubljani ter soglasne pozitivne odločitve Komisije za pomilostitve," so zapisali v Pahorjevem uradu.
Danes so v predsednikovem uradu za STA naknadno pojasnili, da so po oceni komisije za pomilostitve vsa omenjena mnenja prepričljivo utemeljevala, da je kazenska sankcija pri Bajroviću doslej že v celoti izpolnila svoj kaznovalni namen, ki ga tudi predčasen izbris pogojne obsodbe ne bi v ničemer okrnil. Glede na vse okoliščine, ki se nanašajo tako na dejanje kot na osebnost storilca, bi po teh mnenjih izbris sledil duhu pravičnosti in humanosti kaznovalne politike.
Tovrstna oblika pomilostitve je po pojasnilih iz Pahorjevega urada glede na ostale oblike najmanj intenzivna, saj v najmanjši meri posega v pravnomočno sodno odločbo oziroma siceršnjo kazenskopravno ureditev.
V uradu navajajo še navedbe tožilca, v tem primeru Jožeta Kozine, iz predloga za pomilostitev. Ta je zapisal, da je šlo pri Bajroviću za enkraten spodrsljaj, ki ga je iskreno obžaloval, krivdo za dejanje je tudi priznal, pri tem pa je kazensko sankcijo obsojenec sprejel pokončno.
Komisija za pomilostitve je po navedbah iz predsednikovega urada soglasno odločila, da predsedniku predlaga ugoditev Bajrovićevi prošnji. Odločitev je sprejela po temeljiti in poglobljeni preučitvi vseh relevantnih okoliščin, ki izhajajo iz strokovnih mnenj različnih inštitucij, kot so so center za socialno delo Radovljica, specializirano državno tožilstvo in ljubljansko okrožno sodišče, ter iz odgovora Pivovarne Laško kot oškodovanca v primeru Istrabenz.
Pahor je v svojem mandatu do zdaj podpisal štiri ukaze o pomilostitvi. O njih odloča po prejemu vseh potrebnih mnenj, ki jih komisija za pomilostitve najprej pregleda, nato pa poda še svoje mnenje. Predsednik republike se je za vse pomilostitve do sedaj odločil na podlagi vsaj treh pozitivnih mnenj, še pravijo v njegovem uradu, kjer ob tem opozarjajo, da je odločitev vedno odvisna od okoliščin posameznega primera.
