c S
DZ po šestih urah sklenil razpravo o kršitvah človekovih pravic v Sloveniji 16.09.2015 15:25 Ljubljana, 16. septembra (STA) - DZ je na izredni seji sklenil razpravo o kršitvah človekovih pravic v sodnih postopkih, ki jih je v primeru Slovenije ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Po šesturni razpravi, ki so jo zaznamovali predvsem različni pogledi na kršitve, DZ o priporočilu ni glasoval, saj ga je zavrnil že odbor za pravosodje.

Priporočilo so pripravili v SDS, v njem pa so med drugim predlagali, naj DZ vladi, pravosodnemu ministrstvu, vrhovnemu sodišču in Sodnemu svetu priporoči, naj preučijo in pripravijo načrt ukrepov za odpravo oziroma bistveno zmanjšanje kršitev človekovih pravic.

Takšno priporočilo je zavrnil že odbor za pravosodje, ki pa je hkrati sprejel sklep, s katerim je ministrstvu za pravosodje predlagal vzpostavitev sistema, ki bo omogočal redno spremljanje statistike sodb ESČP, ki se nanašajo na Slovenijo. Vladi je tudi priporočil, naj nadaljuje z ukrepi, ki bodo okrepili koordinacijo izvrševanja sodb ESČP.

Današnjo razpravo, ki so jo zahtevali poslanci SDS, NSi, poslanec italijanske manjšine Roberto Battelli in Bojan Dobovšek iz poslanske skupine nepovezanih poslancih, so sicer zaznamovali različni pogledi na kršenje človekovih pravic, ki jih je v svojih sodbah v letih od 1959 do 2014 ugotovil ESČP.

V večjem delu opozicije so ocenjevali, da ugotovljeno število kršitev kaže na alarmantno stanje v pravosodju, zaradi česar bi bile nujne korenite reforme. Pri tem so se sklicevali tudi na ugotovitve Evropske komisije, ki je v pregledu stanja v pravosodju v EU spomladi ugotavljala, da se je zaznana stopnja neodvisnosti pravosodja v Sloveniji, ki je že tako nizka, še poslabšala.

Na drugi strani so v koaliciji menili, da stanje ni tako slabo. Opozorili so, da je večji del kršitev povezan s sojenjem v nerazumnem roku in kršenjem pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Pravica do učinkovitega pravnega sredstva je bila po besedah koalicijskih poslancev zagotovljena z zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki ga je Slovenija sprejela leta 2006, izboljšuje pa se tudi zagotavljanje pravice do sojenja v razumnem roku, saj se sodni zaostanki zmanjšujejo.

Kar nekaj razprave je bilo glede ugotovitve, da je Slovenija glede na število ugotovljenih kršitev človekovih pravic na število prebivalstva prva med državami, članicami ESČP. Pri tem so v koaliciji opozarjali, da je takšno ugotovitev zapisala nevladna organizacija Rights Info in ne ESČP, kot tudi, da pregled ne zajema San Marina in Liechtensteina. Če bi bili zajeti tudi omenjeni državi, bi bila Slovenija po kršitvah na drugem mestu, so opozarjali.

Nekateri poslanci so izpostavili tudi vprašljivo metodologijo ugotavljanja države največje kršiteljice, kot tudi preveč poenostavljano razlaganje podatkov. "Strinjam se, da je treba na področju človekovih pravic še marsikaj postoriti, vendar pa za to, da se lahko temeljito lotimo razprave, potrebujemo resnično poglobljeno analizo in analizo, ki bo upoštevala ne samo števila kršitev na število prebivalcev, ampak tudi ostale podatke," je dejala Ksenija Korenjak Kramar (SMC).

Jernej Vrtovec (NSi) pa je odgovoril: "Eni ugotovitvam evropskega sodišča ne verjamete oziroma se izgovarjate na metodologijo, češ da je ne gre primerjati in da je ne moremo tako dobesedno navajati, drugi pa razmišljamo drugače. Osebno menim, da gre tovrstnim poročilom zelo verjeti in da jih je treba imeti za en velik poduk. Namesto tega, da tiščimo glavo v pesek je potrebno hitro in odločno ukrepanje."