c S
Nova direktiva za večjo varnost zavarovalnic 31.08.2015 08:45 Ljubljana, 30. avgusta (STA) - Slovenske zavarovalnice bodo po uveljavitvi nove evropske direktive Solventnost II še bolj varne, pravi direktor Agencije za zavarovalni nadzor Sergej Simoniti. Od zavarovalnic bo namreč zahtevala boljše obvladovanje tveganj, je v pogovoru za STA povedal Simoniti, ki ne pričakuje, da bi kakšna zavarovalnica potrebovala dodaten kapital.

Vodenje Agencije za zavarovalni nadzor ste prevzeli v začetku leta 2012, na položaju direktorja ste torej četrto leto. Kako ocenjujete vlogo agencije v slovenskem zavarovalnem prostoru?

Agencija od začetka izvajanja nadzora v zgodnjih 90. letih svoje delo zelo dobro opravlja. To se kaže tudi v tem, da je slovenski zavarovalni sektor zdrav in je razmeroma dobro preživel krizo. Nadzor torej je opravil svojo funkcijo. Poudaril bi predvsem pomen samostojnosti zavarovalnega nadzora, in sicer tako od nekaterih drugih nadzornih inštitucij kot tudi od izvršilne veje oblasti.

Pomen te samostojnosti se je izkazal ravno v zadnjih letih, saj je prispeval k temu, da zavarovalnice niso imele večje izpostavljenosti do slovenskega bančnega sektorja, kjer so sicer apetiti po vsej Evropi. Drugi vidik samostojnosti pa je pomemben v odnosu do vlade; država ima namreč posredno v lasti zavarovalnice, ki obvladujejo 60 odstotkov zavarovalnega trga, in ima torej lahko določene apetite po teh sredstvih. Agencija mora biti samostojna ravno zato, da lahko nadzira tudi državo kot lastnika zavarovalnic.

Za razliko od bank so slovenske zavarovalnice dokaj dobro prebrodile krizo. Pravite torej, da je za to zaslužen predvsem nadzor?

Da so dobro prebrodile krizo, bi pripisal trem glavnim dejavnikom: zelo jasnim predpisom, ki jih ni bilo mogoče interpretirati na različne načine, menedžmentu zavarovalnic, zaradi katerega zavarovalnice niso po nepotrebnem tvegale, in nenazadnje učinkovitemu nadzoru.

V kakšni kondiciji so torej danes slovenske zavarovalnice?

Ocenjujem, da so v dobrem stanju. Vse zavarovalnice so kapitalsko ustrezne, vse so sposobne izpolnjevati svoje obveznosti do zavarovancev, izkazujejo višek kapitala in poslujejo z dobičkom.

V obravnavi v DZ je predlog novega zakona o zavarovalništvu, ki bo v slovenski pravni red prenesel evropsko direktivo Solventnost II. Lahko na preprost način pojasnite, za kaj gre?

Trenutni režim reguliranja zavarovalne dejavnosti je tak, da je višina potrebnega kapitala za zavarovalnice določena le na podlagi njihovega preteklega poslovanja. Po novem pa bo kapital, ki v primeru, da bi šlo z zavarovalnico kaj narobe, varuje zavarovance, odvisen od dejanskih tveganj, ki jim je zavarovalnica izpostavljena danes in v prihodnosti. Če bo imela poslovni model in strategijo, ki je bolj tvegana, bo torej potrebovala več kapitala.

Pri tem pa se bodo po novem upoštevala vsa tveganja (torej tudi finančna, operativna ...) in ne več tako kot doslej le tista, ki jim je zavarovalnica izpostavljena iz zavarovalnih pogodb.

Tretja novost pa je, da bodo namesto natančno določenih zakonskih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati, predpisana le načela. Zavarovalnice bodo morale varno poslovati, pri čemer bodo morale same oceniti tveganja, ki so jim izpostavljene, in sprejeti ustrezne ukrepe.

Kaj bodo morale zavarovalnice narediti, da bo njihovo poslovanje v skladu z zahtevami te direktive?

Ključna bo sprememba odnosa do poslovanja. Menedžment bo moral razumeti svoj poslovni model in strategijo, pri tem pa bo se bo moral opredeliti, v kako tvegane posle želi iti, ta tveganja razumeti in jih tudi ustrezno obvladovati. Ne bo torej več klasičnega ločevanja strokovnih funkcij, pač pa bo moral menedžment razumeti cel skupek poslovanja zavarovalnice.

Uvodoma ste rekli, da zavarovalnice ne tvegajo preveč.

Da, ravno zato trdim, da bo menedžment slovenskih zavarovalnic razmeroma dobro prešel v nov režim.

Kakšni so odzivi zavarovalnic na nove standarde?

Mislim, da to na nek način pozdravljajo. Regulativa bo bolj prilagojena njihovemu poslovanju, seveda pa so bila potrebna velika vlaganja predvsem v IT, potrebno bo vzpostaviti tudi nove funkcije v zavarovalnicah, veliko bo tudi poročanja ... Ker se morajo zavarovalnice ukvarjati predvsem s svojim osnovnim poslom, tega seveda ne želijo, a mislim, da so sprejele.

Ali menite, da bo za izpolnjevanje teh zahtev treba kakšno zavarovalnico dokapitalizirati?

Po trenutnih ocenah ne.

Leta 2014 izvedeni evropski zavarovalni stresni testi so pokazali, da je slovenski zavarovalni sektor v večini kapitalsko ustrezen. Se obetajo kakšni novi testi?

Stresni tesni bodo postali del rednega poslovanja. Zavarovalnice jih bodo morale izvajati same pri sebi glede na tveganja, ki so jim izpostavljene.

Kakšne pa so prednosti te direktive za potrošnike, uporabnike zavarovalnih storitev?

Zelo enostavne. Če bodo zahteve, ki jih bodo morale izpolnjevati zavarovalnice, odražale tveganja, ki so jim izpostavljene, za potrošnika to pomeni, da bo zavarovalništvo kot sektor bolj varno.

Pravite, da bo za zavarovalnice več poročanja. Boste imeli tudi vi kot nadzornik več dela?

Da, tudi mi bomo imeli precej več dela.

Kaj so torej glavne prednosti te nove zavarovalniške direktive?

Glavna prednost je v večji varnosti zavarovalnic, ker jih sili v boljše obvladovanje tveganj.

Kam se v evropski primerjavi po razvitosti uvršča slovenski zavarovalni trg?

Slovenski zavarovalni trg je za potrošnike dober. Zavarovalnice so varne, v obdobju od osamosvojitve ni šla nobena v stečaj, nobena ni nikoli potrebovala pomoči. Na trgu vlada huda konkurenca, kar je cenovno ugodno za potrošnika. Verjamem, da so produkti, ki jih ponujajo slovenske zavarovalnice, na ravni zahodnih trgov. Je pa treba vedeti, da je slovenski trg majhen, zaradi česar nekateri učinki zakona velikih števil ne delujejo, kar je lahko včasih tudi slabo za potrošnika.

Zavarovalnice v Sloveniji so vse do leta 2008 beležile rast obračunanih premij, prvič so se zmanjšale leta 2009. Kako menite, da se bo razvijal slovenski zavarovalni trg v prihodnje?

Pričakujem, da bodo premije stagnirale, bo pa prišlo do sprememb v strukturi zavarovanj. Padanje premije od obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ki predstavljajo največji delež, se bo zaradi velike konkurence nadaljevalo. Pri nekaterih zavarovanjih, ki niso zelo razširjena, pričakujem rast. Pri življenjskih zavarovanjih, kjer je bil padec zbranih premij najbolj očiten, pa pričakujem stagnacijo.

Se bo kaj denarja preusmerilo v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki nekako ni zaživelo?

Verjamem, da bi bilo to koristno, saj se prebivalstvo stara, državni pokojninski sistem pa nima vzdržnega poslovnega modela. Tovrstna zavarovanja se dejansko niso prijela, kar je deloma posledica nezavedanja dejstva, da država ne bo mogla poskrbeti za nas, ko se bomo upokojili. Vprašanje tudi je, ali je država vzpostavila vse mehanizme, da bi spodbujala tovrstno zavarovanje, kot so denimo davčne olajšave.

Slovenski zavarovalni trg je močno koncentriran, štiri največje zavarovalnice obvladujejo tri četrtine trga. Se vam zdi to problem?

Kot nadzorniki se do tega vprašanja težko opredelimo, ali je to prav ali ne, res pa takšno stanje ni zelo naravno. A treba je upoštevati, da je slovenski zavarovalni trg majhen, posledica česar je tudi večja koncentracija.

Kako pa ocenjujete dilemo glede lastništva največje slovenske zavarovalnice Zavarovalnice Triglav?

AZN se glede strateškosti Zavarovalnice Triglav ne more opredeljevati, dejstvo pa je, da je zaradi državnega lastništva izpostavljena nekaterim zelo pomembnim tveganjem, ki so drugačna od tistih, ki so pri zavarovalnicah v zasebni lasti. Naj povem le to, da od Nade Klemenčič dalje niti eden od predsednikov uprave ni preživel celega mandata. Zaradi tega je torej zelo težko zagotovljena že stabilnost poslovanja.

AZN prihodnji teden v Ljubljani organizira mednarodno konferenco o zavarovalništvu. Kaj bodo glavne teme?

Namen konference je opozoriti strokovno javnost in predvsem zavarovalničarje na pomen direktive Solventnost II, ki prihaja s 1. januarjem 2016. Bolj kot na pozitivne lastnosti se bomo osredotočili na tveganja, ki jih prinaša nov predpis, govorili pa bomo tudi o tem, kako naj poslovodstva zavarovalnic delujejo, da se bodo čim bolj izognila tveganjem. Na konferenci pa bomo izpostavili tudi varstvo potrošnikov v zavarovalništvu.