Slovenija danes kot skoraj edina država članica EU nima organizirane enovite probacijske službe, kot jo poznajo drugod po Evropi, pri čemer so se v državah, ki so jo uvedle, pokazali njeni pozitivni učinki. Prednost sistema probacije v primerjavi z današnjim sistemom je v tem, da omogoča celovito oskrbo storilca in žrtve v vseh fazah postopka v okviru ene institucije - organiziranje, priprava, izvrševanje ter nadzor skupnostnih sankcij in ukrepov, so na ministrstvu za pravosodje zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade.
Naloge probacijske službe so namenjene nadzoru, usmerjanju prestopnikov in pomoči, z namenom na eni strani pomagati pri vključevanju prestopnikov v družbo in na drugi prispevati k dvigu stopnje varnosti v družbi. Gre tudi za enega od posebnih ciljev, izraženih v veljavni Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete v obdobju 2012-2016 v RS, ki predvideva dodatne dejavnosti države in njenih organov pri pomoči obsojencem po prestani kazni pri ponovnem vključevanju v normalno življenje na prostosti, z morebitno uvedbo probacijske službe.
Na ta način želi vlada zmanjšati prezasedenost zaporov, zagotoviti celovito obravnavo obsojene osebe od uvedbe predkazenskega postopka, kazenskega postopka, med časom prestajanja kazni vključno s pogojno obsodbo in pogojnim odpustom ter delno tudi po prestani/izvršeni kazni, v okviru ene institucije - "probacijske službe", zmanjšati tveganje ponovitvene nevarnosti, poleg tega pa bi probacijska služba zagotavljala tudi varnost žrtvam, so še pojasnili na ministrstvu.
