Glavna cilja predloga novele zakona o davčnem postopku sta poenostavitev postopkov pobiranja davkov oz. zmanjšanje administrativnega bremena zavezancem za davek ter večja preglednost davčnega postopka. S tem se povečuje tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva, piše v obsežnem zakonskem osnutku.
Predlagane spremembe se nanašajo na več področij: odpravo administrativnih ovir za davčne zavezance, olajšanje plačila davčnega dolga, pospešitev postopkov davčne izvršbe, uvedbo novega instituta vnaprejšnjega cenovnega sporazuma ter prenos evropske ureditve v slovensko zakonodajo.
Zavezanci bodo administrativno razbremenjeni s tem, ko bo smel tudi samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, uporabljati le en transakcijski račun, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar. To pomeni nižje stroške vodenja ločenega plačilnega računa.
Med ukrepe za odpravo administrativnih ovir sodijo še spremembe pri napovedi dohodkov zaposlenih pri fizičnih osebah, kot so denimo gospodinjske pomočnice, možnost pobota zavezančevega davčnega dolga s preveč plačanimi prispevki ali davki ter določitev enotnejših rokov pri vlaganju napovedi dohodkov iz zaposlitve.
Ob tem je Vraničarjeva opozorila na spremembe v zvezi z roki, ko je treba oddati določene napovedi finančni upravi. "Doslej smo imeli zelo veliko različnih rokov, kar je povzročalo negotovost pri davčnih zavezancih, ki so imeli več davčnih obveznosti. Zdaj poskušamo te roke poenotiti," je dejala.
Za zavezance za dohodnino je po njenih besedah morda najpomembnejša novost ta, da bodo po novem vsi prejeli informativni izračun dohodnine. Zdaj jih namreč finančna uprava ne pošilja vsem, npr. upokojencem, ki prejemajo le pokojnino, ali tistim z zelo nizkimi dohodki.
Davčnim dolžnikom namerava vlada stopiti naproti s podaljšanjem obdobja za obročno plačilo. Če je zavezanec vključen v postopek preventivnega finančnega prestrukturiranja, mu omogočamo obročno odplačuje davke v največ 60 mesečnih obrokih, je povedala.
Vlada poskuša izboljšati tudi učinkovitost davčne izvršbe. Zato so predlagane spremembe pri davčni izvršbi na premičnine takšne, da bodo preprečile zlorabe dražiteljev in ponudnikov zarubljenih premičnin, ki se v praksi pogosto poslužujejo načinov, s katerimi lahko za zelo nizke zneske kupijo zarubljene premičnine.
Banke bodo dolžne davčnemu organu posredovati podatke o dolžnikovem depozitu, ta pa se bo odločil, ali bo nadaljeval davčno izvršbo na druga, za davčnega zavezanca manj ugodna in praviloma dražja sredstva izvršbe (premičnine, denarne terjatve, nepremičnine, vrednostne papirje), če vezana sredstva ne zadoščajo za poplačilo davka oz. bi davčna izvršba po sprostitvi teh sredstev že zastarala.
Hkrati vlada predlaga tudi uskladitev zakona o davčnem postopku z novelo zakona o izvršbi in zavarovanju, ki je iz izvršbe izvzela nekatere socialne prejemke. Izvršba sicer ne bo začeta, če dolg na posameznega zavezanca ne dosega 25 evrov, je povedala Vraničarjeva.
Če gre za premoženje dolžnika, ki je nosilec kmetije, pa bo mogoče neplačane davke v primeru neuspešne izvršbe izterjati tudi od članov kmečkega gospodinjstva.
Za velike gospodarske družbe, ki poslujejo v mednarodnem okolju, pa bo po besedah Vraničarjeve dobrodošel institut vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, ki pomeni pomembno poenostavitev predvsem na področju ugotavljanja transfernih cen, po katerih si zaračunavajo določene storitve oz. dobavo blaga. Po novem bodo te družbe finančni upravi vnaprej razkrile okoliščine posameznih poslov, je povedala.
Novela zakona predstavlja zaokroženo celoto enega od paketov ukrepov za odpravo administrativnih ovir, sledili bodo še novi, je napovedala Vraničarjeva.
