c S
Grošelj: Velesilam eskalacija spora med Slovenijo in Hrvaško ni v interesu 10.08.2015 01:55 Ljubljana, 07. avgusta (STA) - Strokovnjak za geopolitiko Klemen Grošelj dvomi, da bi bil odstop arbitra Ronnyja Abrahama posledica pritiskov velesil, saj jim eskalacija spora ni v interesu. Arbitražna zgodba je del širše Balkanske geopolitične igre, za Slovenijo pa lahko postane relativno pozitivna, če bomo redefinirali zunanjo politiko, meni.

Po odstopu Abrahama iz arbitražnega sodišča, ki odloča o meji med Slovenijo in Hrvaško, so se že pojavile špekulacije, da bi lahko razloge za njegov odstop iskali v pritiskih tretjih držav, predvsem velesil. A Grošelj dvomi, da bi bila eskalacija spora in vnovično odpiranje vprašanja, ki je bilo že umirjeno, v interesu katerikoli zahodni velesili.

Na področju Balkana imajo interese namreč vse večje članice EU, Nemčija, Velika Britanija in Francija. Nemčija ima denimo interes stabilizirati ta del Balkana, ker je izgubila dva strateška partnerja - Turčijo in Grčijo. Medtem tudi Turčija išče nove zaveznike in je na področju Albanije, Črne gore, Kosova neposreden konkurent Nemčiji, pojasnjuje Grošelj.

ZDA ima interes predvsem na Hrvaškem in v BiH, vedno bolj pa v ta prostor vstopata Rusija in Kitajska. "Rusija vidi v Grčiji in Turčiji prosto pot za prodor svojih plinskih interesov skozi južno krilo. Kitajska pa po širitvi Sueškega prekopa načrtuje nakup Pirejskega pristanišča in potem nadgradnjo tega z železniško progo do Budimpešte in v srednjo Evropo." Grošelj ob tem dodaja, da želi Kitajska prenesti težišče svoje trgovine z Zahodom oz. EU s severnih pristanišč, kot sta Rotterdam in Hamburg proti jugu.

Izpostavil je tudi interes Zahoda po preprečevanju ruskega prodora na Balkan. "Imamo mnogo dilem, ki so vezane na to, ali vse države v regiji še vidijo svojo prihodnost v evropskih in severnoatlantskih integracijah ali ne. Srbija je tu velik akter, kjer podpore tudi v politiki ni. Torej gre za vprašanje, kako doseči stabilizacijo prostora bivše Jugoslavije v kontekstu naraščajočih napetosti med Rusijo in Zahodom," je navedel.

"In to so geopolitične igre. Vsak igra svojo, lahko so dvojne, trojne. In jaz pričakujem, da v zgodbi z arbitražo še nismo vsega videli, pričakujem še kakšno senzacionalistično odkritje v naslednjih dneh, tednih, mesecih," je Grošelj napovedal za STA.

Ob tem opozarja, da če se stvari ne bodo odvijale, kot bi si kdo od akterjev to želel, potem bi se lahko razvil neugoden scenarij. Če se ena od sil odloči, da bi svoje interese želela uveljaviti z drugimi instrumenti politike, ne le diplomacijo, mora Slovenija - od obveščevalnih služb do diplomacije - to zaznati in biti na to pripravljena. Arbitražna zgodba je namreč razkrila, da trenutno še ni pripravljena.

Zgodba z arbitražo sicer po njegovem mnenju lahko postane relativno pozitivna za našo državo, če bomo redefinirali našo zunanjo politiko in se jasno opredelili do nekaterih vprašanj.

"Prvo vprašanje, na katerega moramo odgovoriti, je, kako bo Slovenija v največji možni meri izkoristila prednosti, ki jih ponuja članstvo v EU in Natu," navaja Grošelj in opozarja, da na ti organizaciji še vedno premalo gledamo skozi nacionalni interes. Slovenija bi morala v kontekstu širše evropske zgodbe aktivneje iskati partnerstva in zavezništva, je prepričan.

V tem kontekstu bo morala Slovenija opredeliti tudi dve pomembni zunanjepolitični prioriteti - do prostora srednje Evrope, predvsem Višjegrajske skupine, Avstrije, in nato politiko do jugovzhodne Evrope, kjer pa se bi bilo treba dogovoriti, ali smo del tega prostora in ali bomo tu aktivno delovali ali pa bomo pasivni opazovalci in le podpirali aktivnosti drugih velikih sil.

Opredeliti pa bi morali tudi odnose do vseh ključnih velikih sil - od peterice stalnih članic v varnostnem svetu ZN, treh velikih v Evropi do držav Bricsa, še dodaja .

"To je velika naloga za majhno diplomacijo, a če ne bomo krenili na to pot, potem bo Slovenija v tem kompleksnem okolju zelo težko prosperirala kot samostojna država. Sprejeti moramo, da Evropa in svet nista več, kar sta bila, ko smo se osamosvajali. Takrat je prevladoval Zahod, danes pa smo v procesu globalnega prenosa vpliva moči iz Evrope proti Vzhodu. In Slovenija se mora na to odzivati," opozarja.

Dodal je še, da je naš mejni spor s Hrvaško le majhen košček širše balkanske zgodbe, v kateri trenutno vlada zatišje, prelomna pa bosta referendum v Republiki Srbski o pravosodni reformi v BiH ter parlamentarne volitve na Hrvaškem.

EU in ostale velike sile si namreč ne bodo želele omenjenega referenduma, ki bo dejansko referendum o daytonski ureditvi BiH. Na volitvah na Hrvaškem pa bodo jeziček na tehtnici glasovi Hrvatov, ki živijo v BiH in to bo vplivalo oz. že vpliva na precej nacionalistično retoriko, ki velja na Hrvaškem. Hrvaška sicer zaostruje odnose ne le s Slovenijo, ampak tudi s Srbijo, kar se je videlo pri praznovanju obletnice akcije Nevihta, je še opozoril Grošelj.