Kovačič, ki je zaposlen na Inštitutu Jožefa Stefana, meni, da se nekdanji slovenski član arbitražnega sodišča Jernej Sekolec in nekdanja agentka Simona Drenik nista zavedala, da sta lahko tarči prisluškovanja, "a bi se morala glede na položaj tega zavedati še toliko bolj in se temu primerno tudi obnašati". Kovačič sicer ocenjuje, da ima tudi Slovenija zelo verjetno prisluhe dogovarjanja hrvaške strani o arbitražnem postopku.
Kar se tiče domače protiobveščevalne dejavnosti, Kovačič ne ve, koliko je sploh imamo. Zdaj je priložnost za razpravo, Sovo pa bi bilo po njegovem mnenju smiselno reformirati. "Se je pa tega zaradi morebitnih posegov v človekove pravice treba lotiti s tresočo roko," je dodal.
Dotaknil se je tudi afere okoli sistema Tetra. Študenta Dejana Orniga, ki je razkril nepravilnosti v sistemu Tetra, so ljubljanski kriminalisti nedavno ovadili zaradi napada na omenjeni informacijski sistem. "Zgodba je zelo zapletena, zdaj je prišlo v javnost, sam sem to že prej izvedel, da je bil Dejan tajni policijski sodelavec," je povedal.
"Če bo zadeva kdaj prišla na sodišče bo še zanimivo. Sploh če bo govora tudi o tem sodelovanju s policijo. Prav tako bo zanimivo videti, ali je policija v Dejanovem primeru spoštovala zakon o kazenskem postopku, zlasti glede uporabe prisluhov," pravi Kovačič.
Komentiral je tudi afero Veberkom, ki je odnesla nekdanjega obrambnega ministra Janka Vebra. Takrat je bil eden od argumentov, zakaj mora Telekom ostati v slovenski lasti, da se pač s tem zagotavlja varnost.
"Načeloma je res, da če imaš infrastrukturo v fizični posesti, lažje zagotavljaš informacijsko varnost," toda argument se Kovačiču zdi precej trapast. "To namreč ni edini, pa tudi ne najboljši način za zagotavljanje varnosti," je dejal. "Če bi se v zadnji aferi z arbitražo izkazalo, da so se prisluhi dogajali v Telekomovem omrežju, bi bilo zelo zanimivo slišati, kaj bi Veber rekel na to."
Kovačič je sicer v preteklosti delal tudi na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), kjer je skrbel za informacijsko varnost. V intervjuju se je zato dotaknil tudi zadnjih dogajanj v zvezi s Supervizorjem. "Mogoče bi bilo debato o prenosu Supervizorja na državni strežnik smiselno začeti prej, vendar moramo vedeti, da KPK pod prejšnjim vodstvom za to ni imela denarja, ko pa ga je dobila, se je novo vodstvo odločilo, da tega denarja ne bo porabilo, temveč raje vrnilo v proračun," je pojasnil.
Danes se mu zdi sporno, da se je KPK začela zapirati pred javnostjo, prav tako pa je kritičen do informacijske pooblaščenke, ki po njegovem mnenju precej nerazumno širi pravico do zasebnosti oziroma jo zelo na široko razlaga na račun transparentnosti.
Glede omejevanja objave podatkov o lobističnih stikih češ, da bi z objavo imen posegli v njihove osebnostne pravice, kar je bil argument informacijskega pooblaščenca, Kovačič to označuje za traparijo. "Kajti če sem lobist, to pomeni, da poskušam na nejaven način vplivati na oblikovanje zakonodaje, zato bi se mi zdelo smiselno, da je to transparentno," pravi Kovačič.
Kot obrat v negativno smer v odnosu do prosilcev pa Kovačič ocenjuje ravnanje KPK pri posredovanju informacij javnega značaja. "To po mojem mnenju ni dobro tudi zato, ker bi javnost in uporabniki informacij javnega značaja lahko bili velik zaveznik KPK. Zdaj niso in s tem si KPK dela medvedjo uslugo," je dodal.
